Sulfonamidi
Sulfonamidi ali sulfamidi so skupina starejših kemoterapevtikov za zdravljenje bolezni sečil in nekaterih splošnih infektov.[1] Modifikacija prvotnih sulfonamidnih antibiotikov je vodila v razvoj sulfonamidnih skupin zdravil za zdravljenje drugih bolezni, na primer diuretikov (tiazidi), zdravil proti glavkomu (acetazolamid), zdravil za zdravljenje jetike in gobavosti (sulfoni) in peroralnih antidiabetikov (sulfonilsečnine) ...[2]
Sulfonamidni antibiotiki uredi
Delovanje uredi
Sulfonamidni antibiotiki so sintetične bakteriostatične učinkovine, ki kompetitivno zavirajo pretvorbo p-aminobenzojske kisline v dihidropteroat; slednjega bakterije potrebujejo za sintezo folne kisline in s tem purinov in DNK. Človek ne sintetizira folne kisline, temveč jo dobiva s hrano, zato sinteze DNK pri človeku ta zdravila ne zavirajo.[3]
Indikacije uredi
Sulfoamidni antibiotiki so znatno izgubili svoj pomen v zdravljenju, vendar se še vedno uporabljajo pri določenih bakterijskih okužbah[2]:
- v kombinaciji s trimetoprimom (kotrimoksazol = trimetoprim + sulfametoksazol) pri zdravljenju okužbe z bakterijo Pneumocystis carinii
- v kombinaciji s pirimetaminom pri malariji, odporni proti drugim zdravilom, in toksoplazmozi
- zdravljenje okuženih opeklin (topična uporaba srebrovega sulfadiazina)
- proti nekaterim spolno prenosljivim boleznim (klamidija, trahom, mehki čankar)
- pri okužbah dihal (danes le še v redkih specifičnih primerih, na primer pri okužbi z nokardijo)
- akutne okužbe sečil (uporaba je redka)
- sulfasalazin se uporablja tudi pri kronični vnetni črevesni bolezni in kot protivnetno zdravilo
Neželeni učinki uredi
Pri okoli 3 % bolnikov, ki prejemajo sulfonamidne antibiotike, se pojavijo neželeni učinki. Pri bolnikih, okuženih z virus virusom HIV je pojavnost neželenih učinkov znatno večja, in sicer okoli 60 %.[4]
Sulfonamidni antibiotiki lahko pri sistemski uporabi povzročijo preobčutljivostne reakcije (vročina, izpuščaj, srbenje, Steven-Johnsonov sindrom), fotosenzibilnost (preobčutljivost na svetlobo) hematološke motnje (levkopenija, agranulocitoza, hipoplastična anemija, trombocitopenija, pancitopenija), neželene učinke na jetra (hepatitis, toksična distrofija), osrednje živčevje (glavobol, omotica, zmedenost ...), prebavila (bolečine v trebuhu, neješčnost, bruhanje, driska ...), ledvice in ščitnico. Pri lokalni uporabi lahko nastopijo srbenje, rdečina ali bolečina na mestu uporabe ter sistemski neželeni učinki (preobčutljivostna reakcija, hiperemija, rinitis, bronhospazem, levkopenija).[5]
Seznam učinkovin uredi
Sulfonamidne antibiotike razdelimo v kratkodelujoče, srednjedolgodelujoče in dolgodelujoče. Kratkodelujoči imajo razpolovno dobo manj kot osem ur in se uporabljajo zlasti v zdravljenju okužb sečil. Srednjedolgodelujoči sulfonamidi imajo razpolovno dobo med 8 in 20 ur in se najpogosteje uporabljajo v terapiji, medtem ko je razpolovna doba dolgodelujočih sulfonamidov daljša od 20 ur, se močneje vežejo na plazemske beljakovine in se počasneje izločajo iz telesa.[6]
- Kratkodelujoči sulfonamidi
- Srednjedolgodelujoči sulfonamidi
- Dolgodelujoči sulfonamidi
Druga sulfonamidna zdravila uredi
Sulfonamidno strukturo imajo tudi številna druga zdravila, na primer:
- Diuretiki
- Antikonvulzivi
- Drugi
Preobčutljivostna reakcija na sulfonamide se pri neantibiotičnih sulfonamidih pojavlja redkeje kot pri antibiotičnih; posamezniki, preobčutljivi na sulfonamidne antibiotike, naj ne bi imeli povečanega tveganja za preobčutljivost na neantibiotične sulfonamide.[7]
Za preobčutljivostno reakcijo na sulfonamidne antibiotike naj bi bili odgovorni dve strukturi v molekuli teh učinkovin:
- na dušik N1 vezan heterociklični obroč, ki povzroča preobčutljivostne reakcije tipa I,
- N4-aminski dušik, ki tvori reaktivne presnovke, odgovorne za neposredne citotoksične učinke ali imunološki odziv.
Neantibiotični sulfonamidi ne vsebujejo nobene od obeh navedenih struktur.[8]
Viri uredi
- ↑ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=sulfonamid[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 12. 5. 2012.
- ↑ 2,0 2,1 Rang, Dale, Ritter: Pharmacology, 4. izdaja, 1999, Churchill Livingstone Elsevier, str. 688–690.
- ↑ Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 1437–1438.
- ↑ SA Tilles (2001). »Practical issues in the management of hypersensitivity reactions: sulfonamides«. Southern Medical Journal. 94 (8): 817–824. PMID 11549195.
- ↑ http://www.antibioticslist.com/sulphonamides.html Arhivirano 2011-09-12 na Wayback Machine., vpogled: 12. 5. 2012.
- ↑ Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.
- ↑ CG Slatore; Tilles, S (2004). »Sulfonamide hypersensitivity«. Immunology and Allergy Clinics of North America. 24 (3): 477–490, vii. doi:10.1016/j.iac.2004.03.011. PMID 15242722.
- ↑ CC Brackett; Singh, H; Block, JH (2004). »Likelihood and mechanisms of cross-allergenicity between sulfonamide antibiotics and other drugs containing a sulfonamide functional group«. Pharmacotherapy. 24 (7): 856–70. doi:10.1592/phco.24.9.856.36106. PMID 15303450.