Stojmir
knez Karantanije
Knez Stojmir (v prvih zapisih kot Ztoimar[3]), karantanski knez.
| Stojmir | |
|---|---|
| Knez Karantanije | |
| Vladanje | v začetku 9. stoletja |
| Predhodnik | Semik |
| Naslednik | Etgar |
| Rojstvo | 8. stoletje[1] |
| Smrt | 9. stoletje[2] |
Je tretji v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 796 in 828[4][5], o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. Tega vladarja iz začetka 9. stoletja ne moremo povezovati s tedanjimi dogodki in drugimi osebnostmi, prav tako ničesar ne vemo o njegovem delovanju in življenju. Na splošno so knezi Pribislav, Semik, Stojmir in Etgar vladali v času, ko so bili v tej deželi mejni grofje Goteram, Werinhar, Albrik, Got(a)frid in Gerold.[4] Ime Stojmir izvira iz slovanskega korena *stojati/stojǫ v pomenu stati, obstati, obstoj, obstojen.[6][7]
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880) — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880) - Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba, str. 366.
- ↑ 4,0 4,1 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum.Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- ↑ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
- ↑ Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11. Str. 28.
- ↑ Snoj Marko (2003). Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan, 2003.
Viri uredi
- Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
- Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
- -- (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
Zunanji viri uredi
- Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba.
- Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11.