Steljniki so kmetijske površine porasle z redkim brezovim gozdom, mestoma rdečim borom in podrastjo orlove praproti in lisičjaka, ki se redno, vsaj enkrat letno popasejo ali pokosijo. Pokrovnost s travinjami je vsaj 80% z drevesnimi krošnjami pa manj kot 75%. Značilne so za Belo krajino v JV Sloveniji. Zaradi specifične rastlinske združbe bogatijo biotsko in krajinsko pestrost Bele krajine. Zaradi opuščanja rabe stelje iz praproti za nastilj in drugačnega načina kmetovanja počasi izginjajo in se intenzivno zaraščajo v stelniški gozd. Štejemo jih med najbolj prepoznavne naravne krajinske znamenitosti Bele krajine.

Nastanek uredi

V preteklosti so se na območju Bele krajine zaradi potrebe po lesu in kmetijskih površinah z izsekavanjem gozda belega gabra in hrasta izoblikovali redko poraščeni gozdovi breze z gosto podrastjo praproti in lisičjaka, ki so jo prebivalci uporabljali za steljo.

Etimologija uredi

Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja: stéljnik -a m (ẹ̑) gozd, v katerem se pridobiva stelja ali naravni prostor, kjer raste praprot, slaba trava.

Območja steljnikov uredi

Najbolj znana ohranjena območja steljnikov se nahajajo na območju zahodno od vasi Drašiči (Slamniško- Boldreški steljniki), v bližini Marindola (Marindolski steljniki), v bližini vasi Malinsko (Malinski stelnjiki), v bližini Metlike proti Adlešičem (Vinomerski steljniki) ter Vlašički steljniki. [1]

Varstvo in zaščita uredi

Steljniki predstavljajo zakladnico številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi varstva njihovih habitatov so uvrščeni v območje Natura 2000, kot habitatni tip: eurosibirska suha in polsuha sekundarna travišča na karbonatnih tleh. Med drugim v njih najdemo več kot sto vrst metuljev in gliv, 13 vrst kukavic, 39 vrst ptic in veliko orhidej[2].

Ogroženost obstoja uredi

Obstoj stelnjikov in s tem biotske raznovrstnosti na teh območjih je ogrožena zaradi:

  • opuščanja sonaravne kmetijske rabe steljnikov-opuščanje košnje in raba stelje,
  • neustreznega pogozdovanja in spreminjanja v monokulturne smrekove gozdne sestoje,
  • opuščanja ljudskega izročila, ki je bilo vezano na steljarjenje,
  • opuščanja rabe zdravilnih rastlinskih vrst, ki so značilne za območja steljnikov.

Zunanje povezave uredi

  1. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2014. Pridobljeno 13. maja 2014.
  2. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 13. maja 2014.

Viri uredi

http://www.klubgaia.com/Vrtnarski-nasveti/Clanki/1247/Slovenski-naravni-biseri-Belokranjski-steljniki,

http://www.belokranjec.si/novice/je-steljnik-izkrcen-gozd-ali-zarascen-travnik/202