Starigrad

Za druge pomene glej Starigrad (razločitev).

Starigrad je naselje z dobrimi 1000 prebivalci, manjše pristanišče in sedež istoimenske hrvaške občine z okoli 1700 prebivalci (2021) v Zadrski županiji. Občina Starigrad obsega tri naselja (v oklepaju število prebivalcev leta 2011):

• Starigrad Paklenica (1140)
• Seline (469)
• Tribanj (267)

Starigrad
Starigrad - pristanišče
Starigrad Geografska lega na Hrvaškem
44°17′43″N 15°26′17″E
Država	Hrvaška
Županija	Zadrska županija
Občina	Starigrad
Nadm. višina	7 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	1.100
Poštna številka	23244 Starigrad
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001	2011	2021
511	550	640	777	912	1091	1157	1300	991	1092	1109	1163	1135	1159	1100	1140	1051

Geografija

Starigrad, ki ga imenujejo tudi Starigrad-Paklenica, leži ob Velebitskem kanalu ob magistralni cesti Reka - Split pod gorskim masivom južnega Velebita. Mestece, v katerem je uprava Narodnega parka Paklenica, je izhodišče za obisk sotesk Velika in Mala Paklenica. Starigrad, kjer se stikata blago sredozemsko in ostro gorsko podnebje, je središče okoli 20 km dolge Pakleniške riviere s peščenimi plažami.

Paklenica ima manjše pristanišče. S plovili se je mogoče privezovati na oneh straneh pristaniškega pomola. Globina morja ob pomolu je do 3,5 m. Za priveze je primeren tudi kolenast valobran. Globina morja ob valobranu je do 2,5 m. Pristanišče je izpostavljeno jugozahodnim vetrovom. Burja je tu zelo pogosta in močna.

Na koncu pomola stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Gospodarstvo

Glavna gospodarska dejavnost je turizem.

Zgodovina

Področje Starigrada je poseljeno že v rimski dobi, takrat se je naselje imenovalo Argyruntum. V času turških vpadov so tedanji prebivalci naselje v 16. stoletju zapustili. Ponovno so kraj obnovili v 17. stoletju.

V bližini naselja stojita predromanska cerkvica sv. Petra obdna z 20 stečki - srednjeveškimi bogomilskimi nagrobniki, in ruševine stolpa, imenovanega Većka kula, postavljenega verjetno za obrambo pred turškimi vpadi. V zalivu Rovanjska jugovzhodno od Starigrada pa so ostanki preromanske cerkvice sv. Jurja.

Glej tudi

• seznam narodnih parkov Hrvaške
• Mirila

Zunanje povezave

• Paklenica