Stari pil

roman Vlada Žabota

Stari pil (1989) je roman slovenskega pisatelja Vlada Žabota. Beseda "pil", 'znamenje, navadno v obliki stebra', je v predobjavi zapisana z veliko začetnico, kot da bi šlo za krajevno ime, pozneje pa z malo začetnico.

Stari pil
AvtorVlado Žabot
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Žanrroman
ZaložnikLjubljana: Cankarjeva založba
Datum izida
1989
Vrsta medijaKnjiga ( vezava)
Št. strani162
COBISS6719744

Vsebina uredi

Dogodki v romanu se pojavljajo fragmentarno. Zgodba prikazuje fantastične blodnje glavnega lika Kalmana, njegov tok zavesti in psihično dogajanje v irealnem svetu. Tava po neki pokrajini in pride v gostilniško okolje. Njegova mlajša sestra Lučka se je utopila že kot otrok. Iz gostilne vržejo gosta Gustija, ki ga nato Kalman najde mrtvega. Skušajo ga pokopati, vendar nihče pogreba ne zna pravilno izvesti ali pa tega ne dopusti.

Večkrat se pojavi motiv petelina (kokoši, perja), spolne zlorabe (tudi Stotnik) in prerezanega vratu. Po imenu pomembnejšega lika Lucija bi lahko sklepali, da je nekako povezana z Lučko. Pozneje Lučka postane Lucija (čeprav ona trdi, da se je njen mlajši brat utopil). V literarnem delu so tri Lucijine zgodbe in zadnja pojasni velik del neznanega. Vse dogajanje bi naj v resnici bila ena velika zaigrana scena in mnogi so pravzaprav mrtvi. Da bi se jim Kalman lahko pridružil, kot so si želeli ostali, ga Lucija na koncu ubije in oba utoneta, čeprav naj bi ona po njenih besedah zopet postala mlada, on pa nikdar več.

Predhodne objave poglavij uredi

Zunanje povezave uredi

Tu je [...] bližina postmodernizma opazna [...] v nanašanju [...] pisateljske tvarine na znane obrazce tradicionalnih, večidel trivialnih pripovednih žanrov, kot sta srhljivka in erotičnopornografski roman. Vendar se ta zveza [...] postavlja znotraj pripovedi, ki je sporočilo o sanjskih ali napol sanjskih zavestih; pri Žabotu se tretjeosebna pripoved giblje po Kafkovem zgledu [...] V sugestivni predstavitvi popotovanj Žabotovega junaka skoz močvirno, nagnito in sluzasto moro erotično travmatičnih doživljajev je središče vsega zavest s svojo psihično samonavzočnostjo.
(Kos, 1963)

  • Tone Vrhovnik. Vlado Žabot, Stari pil. Literatura 1/3 (1989). 183-84.
  • Alenka Kepic Mohar. Trije Kafkovski romaneskni svetovi. Jezik in slovstvo 45/3 (2000). 85–96.
  • Darija Pavlič. Vlado Žabot: "Stari pil". Mentor 11/1–2 (1989). 54.
  • Lucija Podgoršek. Predstavitev slovanske religije v Žabotovih romanih Volčje noči, Skrivnost močvirja Vilindol, Stari pil in Pastorala [: Diplomska naloga]. Ljubljana, 2006.
  • Marjanca Ferko. Slogovne značilnosti mladih prekmurskih piscev (Feri Lainšček, Vlado Žabot, Milan Vincetič) [: Diplomska naloga]. Ljubljana, 1996.
  • Larisa Weiss-Grein Konkolič. Problem eksistence in razkroj subjekta v Žabotovih romanih Pastorala, Stari pil, Volčje noči in Sukub [: Magistrska naloga]. Maribor, 2016.
  • Nataša Bukšek. Pasivnost literarnih oseb v romanih Franza Kafke in Vlada Žabota [: Diplomska naloga]. Ljubljana, 2006.
  • Petra Potočnik. Elementi fantastike v romanih Vlada Žabota [: Magistrska naloga]. Maribor, 2016.
  • Milan Markelj. Stari pil. Dolenjski list 40/30 (1989). 11.
  • Robert Titan. Naravna in kulturna simbolika v romanih Vlada Žabota [: Diplomska naloga]. Maribor, 2012.
  • Bożena Tokarz. Igre z mimezisom v poljski in slovenski prozi devetdesetih let. Slavia Centralis 2/2 (2009). 139–153.
  • Vlado Žabot, Stari pil. Knjiga: glasilo slovenskih založb 8 (1989). 344–345.
  • Tomo Virk. Postmodernistični roman in magični realizem. Literatura 9/70 (1997). 46-78.
  • Janko Kos. Slovenska literatura po modernizmu. Sodobnost 37/3 (1963).
  • Helga Glušič. Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2002.