Stanko Tomšič, slovenski odvetnik in politik, * 10. julij 1901, Skopo, † 4. maj 1945, Turjak.

Stanko Tomšič
Rojstvo10. julij 1901({{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})
Skopo
Smrt4. maj 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (43 let)
Turjak
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpravnik, politik, pravoznanec, urednik

Življenje in delo uredi

Tomšič je osnovno šolo obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Gorici (1913-1921) in Celju kjer je 1921 maturiral. Po končani gimnaziji se je vpisal na medicinsko fakulteto v Pragi a se februarja 1923 vrnil v Ljubljano, kjer je nadaljeval študij medicine, konec 1924 pa prestopil na PF v Ljubljani in 1926 opravil pravnozgodovinski izpit, 1934 pravosodnega in 1935 diplomiral. Delal je na okrožnem sodišču v Ljubljani, 1940 pa postal samostojni odvetnik.

Tomšič je bil že kot študent med organizatorji levičarske mladine; deloval je v Akademskem agrarnem kljubu Njiva, Društvu kmetskih fantov in deklet (DKFiD), urejal 1. letnik visokošolske revije Mladina (1924/1925) in glasilo DKFiD Gruda (1925-1927). Po okupaciji se je vključil v delo OF, bil predsednik odvetniškega matičnega odbora OF ter brezplačno pravno zastopal družine borcev NOB. V začetku 1944 je odšel v ilegalo, bil po izdaji ujet in zaprt v domobranski prisilni delavnici.[1] Tik pred osvoboditvijo so ga s 25 zaporniki prepeljali na Turjak in ustrelili.

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave uredi

  • Vatovec Fran, Svetina Anton. »Tomšič Stanko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.