Stane Pavlič, slovenski pravnik, ekonomist, diplomat in politik, * 7. oktober 1914, Ljubljana, † 3. julij 1996, Ljubljana.

Stane Pavlič
Portret
Rojstvo7. oktober 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Ljubljana
Smrt1996
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
 Slovenija
 Cislajtanija
Poklicekonomist, pravoznanec, diplomat

Leta 1939 je doktoriral na ljubljanski PF ter po končanem študiju delal kot odvetniški pripravnik. Po okupaciji je deloval v OF, nato na področju preskrbe v upravni komisiji IO OF in kot delegat SNOS pri UNRRA v Splitu. Po koncu vojne je bil pomočnik zveznega ministra za zunanjo trgovino (1946-50), vodja prve misije FLRJ v ZRN (do 1952), direktor zunanjetrgovinske direkcije in zatem predsednik zvezne trgovinske zbornice. 1954-56 in 1961-62 svetnik Zveznega sekretariata za mednarodne gospodarske odnose, vmes veleposlanik FLRJ v Indoneziji ter 1963-67 v Belgiji in Luksemburgu, kjer je navezoval stike z evropsko gospodarsko skupnostjo. Od leta 1968 do 1970 je vodil republiški komite SRS za mednarodne ekonomske odnose, bil nato 1979 član Ustavnega sodišča SRS in do 1984 svetovalec Skupščine SRS.[1] Bil je tudi sodnik haaškega arbitražnega sodišča (1981-89) in podpredsednik Mednarodne zveze pravnikov v Bruslju (1977-83) ter jugoslovanski pogajalec pri mnogih trgovinskih, finančnih in investicijskih pogajanjih, dolgoletni predavatelj in pisec člankov ter razprav o mednarodnih gospodarskih in finančnih vprašanjih. Bil je član slovenskih in jugoslovanskih vodstev SZDL in Zveze borcev.

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga