Srednje uho (latinsko auris media) zajema bobnično votlino s slušnimi koščicami, ušesno trobljo in mastoidnimi celulami.[1]

Srednje uho
Diagram anatomije človeškega ušesa:
  Rjava je zunanje uho.
  Rdeča je srednje uho.
  Vijolična je notranje uho.
Podrobnosti
Živecjezičnožrelni živec
Identifikatorji
Latinskoauris media
MeSHD004432
TAA15.3.02.001
FMA56513
Anatomska terminologija

Gledano proti notranjosti glave, je srednje uho navzad povezano z zrakom napolnjenimi votlinami bradavičastega odrastka, senčnice, navzpred z žrelom preko ušesne troblje in z notranjim ušesom preko ovalnega in okroglega okenca. Zunanje in srednje uho služita prenosu in ojačanju zvočnih valov iz zunanjega v notranje uho, kjer se v spiralnem (Cortijevem) organu zvočni valovi pretvorijo v živčne impulze.[2]

Razvoj uredi

Strukture srednjega in zunanjega ušesa se razvijejo iz žrelnega aparata in njegovih derivatov. Votlina srednjega ušesa in ušesna troblja nastaneta iz endoderma prvega žrelnega žepa. Slušne koščice se razvijejo iz embrionalnega tkiva prvega (kladivce in nakovalce) in drugega (stremence) žrelnega loka. Iz derivatov žrelnega aparata so tudi dve mišici in živci srednjega ušesa. Bobnič nastane iz embrionalnega tkiva, ki ga z zunanje strani pokriva ektodermalna vrhnjica, z notranje strani pa endoderm prvega žrelnega žepa.[2]

Bolezni uredi

Bolezni srednjega ušesa so lahko posledica okužbe, zapore (obstrukcije) ušesne troblje ali poškodbe. Primeri bolezni srednjega ušesa so:[3]

Sklici uredi

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=uho[mrtva povezava], Medicinski e-slovar, vpogled: 1. 6. 2013.
  2. 2,0 2,1 Štiblar - Martinčič D. Razvoj ušesa. Medicinski razgledi 2007; 46: 45–54.
  3. Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 796–802.