Spolno prenosljiva bolezen
Spolno prenosljiva bolezen ali venerična bolezen je bolezen, pri kateri obstaja velika verjetnost, da se bo od okuženega človeka ali živali prenesla na zdravega s spolnim odnosom, kar lahko vključuje vaginalni, oralni ali analni odnos.
| Spolno prenosljiva bolezen | |
|---|---|
 | |
| Propagandni poster v ZDA, ki v 2. svetovni vojni poziva vojake in mornarje, da se zaščitijo. Na dnu plakata je zapisano: "Ne morete premagati osi, če se nalezete VD (veneric disease)." | |
| Specialnost | infektologija  |
| Simptomi | sindrom kronične utrujenosti, tumor, dispneja, okužba, krvavitev, lezija, akutna izguba telesne mase |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | A64 |
| MKB-9 | 099.9 |
| DiseasesDB | 27130 |
| MeSH | D012749 |
Nekatere spolno prenosljive bolezni se lahko prenašajo tudi z izmenjavo drugih telesnih tekočin, npr. krvi ob uporabi kontaminiranih injekcijskih igel ali transfuziji, materinim mlekom ob dojenju ipd.
V zadnjem času se za pojav vedno bolj uveljavlja izraz spolno prenosljiva okužba, ki je splošnejši; oseba je lahko namreč okužena in deluje kot prenašalec, čeprav sama ne izraža simptomov, značilnih za bolezen.
Virusne okužbe
urediHiv (humani imunodeficientni virus)
urediHiv je retrovirus, ki napada človekov imunski sistem, zaščito pred okužbami in boleznimi. Nezdravljena okužba s hivom vodi v razvoj aidsa.[1] Hiv se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi (analnimi, vaginalnimi in oralnimi) in s souporabo igel za injiciranje drog.
Zdravljenje hiva
urediZa hiv še ni zdravila, vendar učinkovita protivirusna terapija virusu prepreči razmnoževanje, kar onemogoči razvoj aidsa. Dosledno jemanje zdravil pomeni, da lahko večina ljudi, ki živijo s hivom, pričakuje običajno življenjsko dobo.[2]
Simptomi
urediOd enega do šest tednov po okužbi se pri 50-90% oseb pojavijo simptomi okužbe, ki jih imenujemo akutni hiv sindrom oziroma akutni retrovirusni sindrom. Simptomi akutnega hiv sindroma postopoma minejo, nato pa nastopi brezsimptomatsko obdobje okužbe, ki v povprečju traja od 8 do 10 let. Takrat oseba s hivom nima posebnih zdravstvenih težav.[1]
Ker so lahko simptomi neznačilni ali se ne pojavijo, je edini zanesljivi način ugotavljanja okužbe s hivom testiranje z odvzemom krvi.
Verjetnost okužbe s hivom pri posamezni obliki spolnega odnosa
uredi| Oblika spolnega odnosa | Verjetnost okužbe pri enem spolnem odnosu |
| receptivni analni seks | 1,4 %[3] |
| insertivni analni seks | 0,11 % obrezani, 0,62 % neobrezani[4] |
| receptivni vaginalni seks | 0,08 %[5] |
| insertivni vaginalni seks | 0,04 %[5] |
| receptivni oralni seks | 0,04 %[6] |
Preventiva
urediMed najbolj zanesljive oblike preprečevanje okužbe s hivom se uvrščajo:
- antiretrovirusna terapija oseb, ki živijo s hivom,
- dosledna uporaba kondoma
- PrEP, preventivno zdravljenje, katerega cilj je preprečitev okužbe s hivom,
- PEP, zaščitno zdravljenje po izpostavitvi hivu.
| Oblika preventive | Zmanjšanje možnosti okužbe |
| HIV antiretrovirusna terapija pri HIV+ | za 96 %[7] |
| PrEP | za 90-99%, pri doslednem jemanju zdravil[8][9] |
| PEP | za 83 %[10] |
| Dosledna uporaba kondomov | za 80 %[11] |
Druge virusne okužbe
uredi- hepatitis B,
- hepatitis C,
- humani papilomski virus (HPV),
- herpes simpleks, tip 1 in 2
Bakterijske okužbe
urediMed bakterijske okužbe spadajo sifilis, gonoreja in klamidija.
Testiranje
urediSpolno prenosljive okužbe se testirajo:
- z odvzemom krvi (hiv, hepatitisi, sifilis),
- z odvzemom brisa (HPV, herpes, gonoreja, klamidija)
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Kaj je hiv | KAJiščeš.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 7. julija 2016.
- ↑ »Zdravljenje okužbe s hiv | KAJiščeš.si«. Pridobljeno 7. julija 2016.[mrtva povezava]
- ↑ Baggaley, Rebecca F; White, Richard G; Boily, Marie-Claude (1. avgust 2010). »HIV transmission risk through anal intercourse: systematic review, meta-analysis and implications for HIV prevention«. International Journal of Epidemiology. Zv. 39, št. 4. str. 1048–1063. doi:10.1093/ije/dyq057. ISSN 0300-5771. PMC 2929353. PMID 20406794.
- ↑ Jin, Fengyi; Jansson, James; Law, Matthew; Prestage, Garrett P.; Zablotska, Iryna; Imrie, John C. G.; Kippax, Susan C.; Kaldor, John M.; Grulich, Andrew E. (27. marec 2010). »Per-contact probability of HIV transmission in homosexual men in Sydney in the era of HAART«. AIDS (London, England). Zv. 24, št. 6. str. 907–913. doi:10.1097/QAD.0b013e3283372d90. ISSN 1473-5571. PMC 2852627. PMID 20139750.
- ↑ 5,0 5,1 Boily, Marie-Claude; Baggaley, Rebecca F.; Wang, Lei; Masse, Benoit; White, Richard G.; Hayes, Richard J.; Alary, Michel (1. februar 2009). »Heterosexual risk of HIV-1 infection per sexual act: systematic review and meta-analysis of observational studies«. The Lancet. Infectious Diseases. Zv. 9, št. 2. str. 118–129. doi:10.1016/S1473-3099(09)70021-0. ISSN 1473-3099. PMC 4467783. PMID 19179227.
- ↑ del Romero, Jorge; Marincovich, Beatriz; Castilla, Jesús; García, Soledad; Campo, Julián; Hernando, Victoria; Rodríguez, Carmen (14. junij 2002). »Evaluating the risk of HIV transmission through unprotected orogenital sex«. AIDS (London, England). Zv. 16, št. 9. str. 1296–1297. ISSN 0269-9370. PMID 12045500.
- ↑ Cohen, Myron S.; Chen, Ying Q.; McCauley, Marybeth; Gamble, Theresa; Hosseinipour, Mina C.; Kumarasamy, Nagalingeswaran; Hakim, James G.; Kumwenda, Johnstone; Grinsztejn, Beatriz. »Prevention of HIV-1 Infection with Early Antiretroviral Therapy«. New England Journal of Medicine. Zv. 365, št. 6. str. 493–505. doi:10.1056/nejmoa1105243.
- ↑ Baeten, Jared M.; Donnell, Deborah; Ndase, Patrick; Mugo, Nelly R.; Campbell, James D.; Wangisi, Jonathan; Tappero, Jordan W.; Bukusi, Elizabeth A.; Cohen, Craig R. (2. avgust 2012). »Antiretroviral Prophylaxis for HIV Prevention in Heterosexual Men and Women«. New England Journal of Medicine. Zv. 367, št. 5. str. 399–410. doi:10.1056/NEJMoa1108524. ISSN 0028-4793. PMC 3770474. PMID 22784037.
- ↑ Grant, Robert M.; Lama, Javier R.; Anderson, Peter L.; McMahan, Vanessa; Liu, Albert Y.; Vargas, Lorena; Goicochea, Pedro; Casapía, Martín; Guanira-Carranza, Juan Vicente (30. december 2010). »Preexposure Chemoprophylaxis for HIV Prevention in Men Who Have Sex with Men«. New England Journal of Medicine. Zv. 363, št. 27. str. 2587–2599. doi:10.1056/NEJMoa1011205. ISSN 0028-4793. PMC 3079639. PMID 21091279.
- ↑ »Post-exposure prophylaxis - Efficacy«. Pridobljeno 8. julija 2016.
- ↑ Weller, S.; Davis, K. (1. januar 2002). »Condom effectiveness in reducing heterosexual HIV transmission«. The Cochrane Database of Systematic Reviews. Št. 1. str. CD003255. doi:10.1002/14651858.CD003255. ISSN 1469-493X. PMID 11869658.
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |