Spokornica Magdalena (Donatello)

Spokornica Magdalena je lesena skulptura Marije Magdalene italijanskega renesančnega kiparja Donatella, nastala okoli leta 1453–1455. Skulptura je bila verjetno naročena za Firenško krstilnico. Predmet je bil sprejet z začudenjem zaradi njegovega realizma brez primere. Zdaj je v Muzeju Opera del Duomo v Firencah.

Spokornica Magdalena
UmetnikDonatello
Leto1453–1455
Vrstales
Mere188 cm
KrajMuzej Opera del Duomo, Firence

Donatello je uporabil les belega topola.

Ikonografija uredi

Čeprav je bila Spokornica Magdalena običajna upodobitev številnih samskih likov Marije Magdalene v umetnosti, se Donatellov izmučen lik močno razlikuje od večine upodobitev, ki kažejo lepo mlado žensko v skoraj popolnem zdravju. Spokornica Magdalena je znana po podrobnih in zelo realističnih rezbarijah na kipu. Srednjeveška hagiografija v zahodni cerkvi je povezala lik Marije Magdalene, ki je že povezan z Marijo Betansko in neimenovanim grešnikom maziljenim Jezusom, s svetom Marije Egiptovske. Bila je priljubljena osebnost v vzhodnih cerkvah, ki je bila prostitutka, preden je trideset let preživela v puščavi. Donatellova upodobitev je podobna in je nanjo verjetno vplivala vzhodno pravoslavna ikona Marije Egiptovske, ki prikazuje podoben izmučen lik. Tako je prezrl zahodne legende, po katerih so Marijo v puščavi vsak dan hranili angeli.

Zgodovina uredi

Dokumentacije o delu je malo. Najstarejša omemba Spokornice Magdalene je iz leta 1500 in omenja, da je kip postavljen nazaj v krstilnico v Firencah proti jugozahodni steni. Od takrat je bil kip nekajkrat premaknjen: leta 1688 so ga nadomestili s krstilnikom in ga dali v skladišče, leta 1735 so ga zopet preselili nazaj v krstilnico in leta 1912 spet postavili ob jugozahodno steno. Danes, ko so ga premaknili po obnovi, ga je mogoče videti v Sala della Maddalena v Muzeju 'Opera del Duomo v Firencah.[1][2]

Renesančni umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari omenja delo v svojem Vite:

»V isti krstilnici, nasproti te grobnice, je viden kip iz lastne roke Donatella, lesena sv. Marija Magdalena v spokorništvu, ki je zelo lep in dobro izveden, kajti s postom in vzdržljivostjo se je posušila do te mere, da vsak del njenega telesa odraža popolno razumevanje človeške anatomije.« [3]

Donatello je delo izdelal, ko je bil star več kot šestdeset let, potem ko je desetletje preživel v Padovi. Datacija je bila ugotovljena posredno na podlagi izvoda iz leta 1455 iz delavnice Neri di Biccija, ki je zdaj v Kolegijskem muzeju v Empoli.

Leta 1500 je bilo delo v mestni krstilnici. Po navedbah italijanskega zgodovinarja ga je videl Karel VIII. Francoski v 1480-ih, ko je v bližini Firenc taboril s svojo vojsko.

Delo je poškodovala poplava reke Arno leta 1966, postopek restavriranja pa je razkril nekaj prvotne barve in pozlate kipa.[4]

Sklici uredi

  1. Janson, H.W. (1957). Sculpture of Donatello. Zv. 2. Princeton: Princeton University Press. str. 190.
  2. Burns, Kevin (27. september 2015). »ArtWay - Penitent Magdalene by Donatello«. Pridobljeno 20. aprila 2017.
  3. Vasari, Giorgio (1998) [1550]. The Lives of the Artists. Translated with an Introduction and Notes by Julia Conaway Bondanella and Peter Bondanella. Prevod: Bondanella. Oxford: Oxford University Press. str. 149. ISBN 0-19-283410-X.
  4. Dunkelman, Martha Levine (Fall 2005). »Donatello's Mary Magdalen: A Model of Courage and Survival«. Woman's Art Journal. 26 (2): 10–13. JSTOR 3598092.

Viri uredi

  • Cavazzini, Laura (2005). Donatello. Rome: Gruppo Editoriale L'Espresso.
  • Janson, H.W. (1957), Sculpture of Donatello, Princeton: Princeton University Press.
  • Avery, Charles (1991), Donatello: catalogo completo delle opere, Firenze: Cantini, pp. 130–131
  • Pope-Hennessy, John (1986), Donatello, Berlin: Propyläen.
  • Strom, Deborah, "A New Chronology for Donatello's Wooden Sculpture" in Pantheon 38 no. 3 (1980) pp. 239–48.