Suslik
Suslik (znanstveno ime Spermophilus suslicus) je vrsta pravih veveric, ki je razširjena od Poljske na zahodu, do zahodnih ruskih in ukrajinskih step na vzhodu.
| Suslik | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Spermophilus suslicus (Güldenstädt, 1770) |
Opis uredi
Suslik je najmanjši in najmanj družaben predstavnik tekunic, saj v dolžino zraste največ do 25 cm in tehta do 280 g. Ima temno rjav kožuh s svetlimi pegami in kratek, ozek rep.[2] Gre za dnevno žival, ki se hrani zjutraj in zvečer, v času največje dnevne vročine pa se umakne v podzemne rove. Med oktobrom in aprilom hibernira.[3]
Razširjenost uredi
Suslik je razširjen po stepah Belorusije, Poljske, Rusije in Ukrajine. Na področjih intenzivnejšega poljedelstva se suslik zadržuje tudi na poljih, kjer koplje podzemne rove in se hrani z žitaricami in travami. Občasno se hrani tudi z raznimi majhnimi členonožci in vretenčarji.[3] Ogroža ga izguba naravnega življenjskega okolja ter pobijanje.[1][4]
Susliki živijo v manjših kolonijah, vendar pa ima vsak osebek lasten rov z gnezdom. Kolonije lahko dosežejo populacijo preko 160 osebkov na hektar. Parjenje poteka v aprilu ali maju, brejost pa traja med 23 in 26 dni. Samice skotijo od štiri do osem mladičev.[5] V naravi se občasno pojavijo križanci z drugimi vrstami tekunic, s katerimi se suslik lahko uspešno pari.[6]
Reference uredi
- ↑ 1,0 1,1 »Spermophilus citellus«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2013.1. Svetovna zveza za varstvo narave. 2008. Pridobljeno 30. septembra 2013.
- ↑ Matrosova, Vera A., Daniel T. Blumstein, Ilya A. Volodin, Elena V. Volodina. "The potential to encode sex, age, and individual identity in the alarm calls of three species of Marmotinae." Naturwissenschaften (2011). 98:181-192. doi: [1]
- ↑ 3,0 3,1 Edelman, Andrew, ur. (2011). »Spermophilus suslicus«. Encyclopedia of Life.
- ↑ Shilova, S. A.; Neronov, V. V.; Shekarova, O. N.; Savinetskaya, L. E. (2010). »Dynamics of colonies of the speckled ground squirrel ( Spermophilus suslicus Guld., 1770) on the northern boundary of the habitat«. Biology Bulletin. 37 (5): 532–536. doi:10.1134/S1062359010050134.
- ↑ MacDonald, David; Priscilla Barret (1993). Mammals of Britain & Europe. Zv. 1. London: HarperCollins. str. 230. ISBN 0-00-219779-0.
- ↑ Helgen, Kristopher M.; Cole, F. Russel; Helgen, Lauren E.; Wilson, Don E. (2009). »Generic revision in the holarctic ground squirrel genus« (PDF). Journal of Mammalogy. 90 (2): 270–305. doi:10.1644/07-MAMM-A-309.1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 15. aprila 2012. Pridobljeno 30. maja 2017.
