Spektralna razvrstitev asteroidov

Spektralna razvrstitev asteroidov je razvrščanje asteroidov na osnovi podakov o obliki spektra, barve in albeda. Te značilnosti odgovarjajo površinski sestavi asteroidov. Notranjost manjših nebesnih teles nima vidne strukture, zaradi tega površina veliko pove o sestavi telesa.

Način razdelitve asteroidov po značilnostih odbite svetlobe so uvedli Clark R. Chapman, David Morrison in Ben Zellner v letu 1975. Takrat so uporabljali samo tri spektralne tipe asteroidov z oznakami:

  • C za karbonatne
  • S za silikatne
  • M za kovinske

Število razredov v katere se lahko razvršča asteroide se je od takrat zelo povečalo.

Načini razvrščanja

uredi

Danes se uporablja več različnih načinov razvrščanja spektralnih tipov asteroidov. Najbolj znana in uporabljana sta dva načina razvrščanja:

  • po Tholenu
  • po SMASS

Razvrščanje po Tholenu

uredi

Ta način je uvedel David J. Tholen v letu 1984. Razvrščanje asteroidov temelji na meritvah v širokopasovnem spektru (med 0,31 μm in 1,06 μm), ki je bilo izvedeno v 80-ih letih dvajsetega stoletja na 978 asteroidih v kombinaciji z merjenji albeda. Program meritev (Eight-Color Asteroid Survey ali ECAS) je temeljil na podatkih o 978 asteroidih. Ta način razvrščanja je dal 14 tipov, ki vključujejo večje število podtipov :

  • skupina C za temne ogljikove asteroide. Skupino sestavljajo naslednji tipi (podskupine) :
  • tip S (skupina silikatnih asteroidov obsega okoli 17 % vseh znanih asteroidov)
  • skupina X
    • tip M (kovinski asteroidi, tretja najbolj velika podskupina)
    • tip E (kovinski, od asteroidov tipa M se razlikujejo po velikem albedu)
    • tip P (kovinski, od asteroidov tipa M se razlikujejo po nizkem albedu)
  • tip A (manjša podskupina)
  • tip D (manjša podskupina)
  • tip T (manjša podskupina)
  • tip Q (za asteroid 1862 Apolon)
  • tip R ( za asteroid 349 Dembowska)
  • tip V (za asteroid 4 Vesta)

Zadnji trije tipi vsebujejo samo po en znan asteroid, ki ima posebne značilnosti v spektru. Včasih se oznake tudi kombinirajo, če asteroid kaže značilnosti različnih tipov.

Razvrščanje po SMASS

uredi

Razvrščanje po SMASS je novejši način razvrščanja asteroidov. Uvedli so ga Schelte J. Bus and Richard P. Binzel v letu 2002 na osnovi rezultatov projekta Spektralni pregled majhnih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu (Small Main-Belt Asteroid Spectroscopic Survey ali SMASS). Pregledali so spektre z visoko ločljivostjo za 1447 asteroidov (na malo ožjem valovnem območju med 0,44 μm in 0,92 μm). Pri razvrščanju niso upoštevali albeda. Na ta način so asteroide razvrstili v 26 tipov:

  • skupina C, ki vsebuje naslednje tipe
    • tip B se v glavnem ujema s tipom B in F po Tholenovem načinu razvrščanja
    • tip C za najbolj pogoste ogljikove asteroide, ki niso tipa B
    • Cg Ch Cgh so asteroidi, ki odgovarjajo tipu G po Tholenu.
    • Cb so asteroidi med tipoma C in B
  • skupina S vključuje silikatne asteroide, ki jih razdelimo v
    • tip A
    • tip Q
    • tip R
    • tip K
    • tip L
    • tip S (najbolj pogosti v tej skupini)
    • Sa, Sq, Sr, Sk, Sl vključuje asteroide na prehodu iz tipa S in ostalimi tipi (po oznakah)
  • skupina X vključuje kovinske asteroide
    • tip X vključuje asteroide tipa M, E in P po Tholenovi razvrstitvi
    • Xe, Xc, Xk so asteroidi ne meji med tipom X in ostalimi
  • tip T
  • tip D
  • tip Ld je nov tip asteroidov, ki kaže spektralne značilnosti bolj izrazito kot tip L
  • tip O
  • tip V

Tipi, ki so označeni z dvema črkama, imajo spektralne značilnosti tudi drugega tipa, ki je označen z malo črko (uporabljene so tudi oznake iz Tholenovega razvrščanja). Asteroidi tipov M, E in P (po Tholenu) so prestavljeni v novo skupino X. V to skupino so dodani tudi asteroidi iz skupin S in C, ki so po spektru med tipoma S in C.

Zunanje povezave

uredi