Sovjetsko-albanski spor

Sovjetsko-albanski spor je bil postopno poslabšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in Ljudsko republiko Albanijo kot posledica zbliževanja sovjetskega voditelja Nikite Hruščova z Jugoslavijo in njegovega »tajnega govora« ter kasnejše destalinizacije, vključno s prizadevanji za razširitev te politike v Albanijo, kot se je takrat dogajalo v drugih državah vzhodnega bloka.

Slika Albanije (zelena) in Sovjetske zveze (oranžno)

Albanski voditelj Enver Hoxha je bil velik ljubitelj sovjetskega voditelja Josifa Stalina in je imel stalinistično diktaturo za vzor svoji vladavini v Albaniji. Leta 1953 je po Stalinovi smrti vodenje Sovjetske zveze prevzel Nikita Hruščov. Leta 1956 je Hruščov na 20. kogresu KPSZ podal tajno poročilo (govor), v katerem je razkril in obsodil Stalinove zločine ter ob tem tudi obsodil Stalinovo vladavino. Hoxha je bil nad tem zgrožen. Albansko vodstvo je z idelološkega stališča razumelo Hruščovo politiko nasprotno marksistično-leninistični doktrini, praktično-politično pa kot nevarnost, da pride do sprememb tudi v Albaniji, kar bi pomenilo zamenjavo njenega vodstva. V tem času se je kot posledica Hruščovega tajnega govora pojavil tudi sovjetski spor z Kitajsko, kar je povzročilo še večje napetosti.

Albanija je diplomatske odnose z Sovjetsko zvezo prekinila leta 1961, do tega leta je bila tudi članica SEV, vendar pa je ostala članica Varšavskega pakta vse do leta 1968, ko je izstopila iz pakta zaradi sovjetske invazije na Češkoslovaško.

Viri

• Held, J., ur. (1992). The Columbia History of Eastern Europe in the Twentieth Century. New York: Columbia University Press.
• Omari, L.; Pollo, S. (1988). The History of the Socialist Construction of Albania (PDF). Tirana: 8 Nëntori Publishing House.
• Pano, N. C. (1968). The People's Republic of Albania. Baltimore, MD: The Johns Hopkins Press.
• Vickers, M. (1999). The Albanians: A Modern History. New York: I. B. Tauris & Co Ltd.