Sončev mrk 17. februarja 2026

17. februarja 2026 se bo zgodil kolobarjasti sončev mrk. Sončev mrk nastane, ko Luna prečka črto med Zemljo in Soncem delno ali popolno za opazovalca na Zemlji. Kolobarjasti sončev mrk se zgodi, ko je Lunin navidezni premer za opazovalca na Zemlji manjši kot Sončev, tako zastre ne zastre vse svetlobe, Sonce pa izgleda kot kolobar (prstan). Kolobarjasti mrk se pojavi kot delni čez področja na Zemlji, ki so široka več tisoč kilometrov.

Sončev mrk
17. 02 2026
Zemljevid
Vrsta mrka
NaravaKolobarjasti
Gama-0,9743
Magnituda0,963
Največji mrk
Trajanje140 sec (2 m 20 s)
Koordinate64,7S 86,8E
Največ. širina razpona616 km (383 mi)
Časi (UTC)
Največji mrk12:13:06
Sklici
Saros121 (61 od 71)
Katalog # (SE5000)9565

Slike uredi

 Animirana pot

Povezani mrki uredi

Sončevi mrki 2026–2029 uredi

Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.[1]

121. saros uredi

121. sončev saros, ki ponovi mrke na vsakih 18 let, 11 dni in 8 ur, vsebuje 71 mrkov. Niz se je začel z delnim sončevim mrkom 25. aprila 944. Vsebuje popolne mrke od 10. julija 1070 do 9. oktobra 1809. Vsebuje hibridna mrka na 20. oktober 1827 in 30. oktober 1845. Vsebuje tudi kolobarjaste mrke od 11. novembra 1863 do 28. februarja 2044. Niz se konča z 71. članov, ki bo delni mrk 7. junija 2206. Najdaljši popolni mrk se je zgodil 21. junija 1629, saj je trajal kar 6 minut in 20 sekund. Najdaljši kolobarjasti mrk se bo zgodil 28. februarja 2044, saj bo trajal 2 minuti in 27 sekund.[2]

Metonov niz uredi

Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).

Vsi mrki v tej tabeli se zgodijo na Luninem dvižnem vozlu.

Sklici uredi

  1. van Gent, R.H. »Solar- and Lunar-Eclipse Predictions from Antiquity to the Present«. A Catalogue of Eclipse Cycles. Utrecht University. Pridobljeno 6. oktobra 2018.
  2. Saros Series Catalog of Solar Eclipses NASA Eclipse Web Site.

Zunanje povezave uredi