Solinarska hiša

Solinarska hiša je skrajno preprosta in uporabna – v tem je njena največja kakovost. Značilno je, da lahko pri vseh zapazimo osnovni pravokotni tloris. Po navadi so enonadstropne in krite z dvokapno korčasto streho. Lega hiše je bila že vnaprej določena tako, da je potekala daljša stran vzporedno s kanalom po nasipu, ki je ločil kanal od solnega polja. Nekatere hiše so imele ob krajši stranici »prizidano dodatno skladišče«. Le to je imelo po dvoje vrat: ena so bila obrnjena proti »solnemu fondu«, skozi katera so prinašali sol iz kristalizacijskih bazenov, skozi druga, ki so bila obrnjena proti »kanalu«, so pa sol nakladali v čolne, ki so po navadi pluli po kanalu.

Medtem ko je bilo pritličje, namenjeno skladišču, enoten prostor, je bilo nadstropje razdeljeno v bivalno kuhinjo in dve sobi – spalnici. V kuhinji se je običajno nahajalo odprto ognjišče.

OgnjiščeUredi

Kurišče je bilo izdelano iz drobne opeke, obrobljene z kamnom, spodnji del pa je bil tudi iz opeke in ometan. Dim nad ognjiščem je vsrkavala lesena napa, ki se je nadaljevala v lesen ometan »trombon« z iztekom skozi dimnik. V steni nad ognjiščem se je nahajala majhna niša, kamor je gospodinja med kuhanjem odlagala gospodinjske potrebščine. V bližini ognjišča je bila nujno potrebna tudi stenska omarica, ki je služila predvsem za spravljanje hrane in pribora. Posode s pitno vodo so odlagali na »banco d'acqua«, preprosto leseno konstrukcijo v bližini ognjišča nad stopniščem.


Glej tudiUredi