Sofion (italijansko soffione) je italijansko poimenovanje za nekatere vulkanske odprtine, v katerih izvira vodna para z več kot 200 °C, običajno pa para vsebuje tudi vodikov sulfid in ogljikovi dioksid, amonijak, močvirski plin[1] in borovo kislino.[2]

Sofion v bližini Sasso Pisana

Pojav je znamenje ugašajoče vulkanske aktivnosti.[2] Sofioni nastanejo v obdobju med dvema vulkanskima izbruhoma in omogočajo dvigovanje plinov iz magmatskega ognjišča na površje. Izbruhi so ponavljajoči, plini pa bruhajo pri temperaturah nad 200 °C in tlakom več kot 20 atm.

Sofioni se običajno pojavljajo v skupinah, najbolj znani pa so v Maremmi v Toskani, kjer para vsebuje majhen delež borove kisline, zato so tudi industrijskega pomena.[3] Sofione v tamkajšnji okolici prav tako izrabljajo za proizvodnjo električne energije v geotermalnih elektrarnah. Sofioni se pojavljajo tudi blizu Sasso Pisana, Monterotonda Maritima, Pomaranca in Castelnouva Val di Cecine.

Sklici

uredi
  1.   Eden ali več predhodnih stavkov vključuje besedilo iz publikacije, ki je zdaj v javni domeniChisholm, Hugh, ur. (1911). »Soffioni«. Enciklopedija Britannica (v angleščini) (11. izd.). Cambridge University Press.
  2. 2,0 2,1 Kladnik, Drago; Lovrenčak, Franc; Orožen Adamič, Milan (18. avgust 2005). »Geografski terminološki slovar«. Slovarji. str. 363. doi:10.3986/9616500929. ISSN 2232-3759.
  3. »Borax and Boric Acid.—Production in Tuscany«. Year Book of the American Pharmaceutical Association. 1920. str. 348–349.