Snemanje s križa (Rubens)

Snemanje s križa je osrednja plošča triptiha slike Petra Paula Rubensa iz leta 1612–1614. Še vedno je na svojem prvotnem mestu, v stolnici Matere Božje v Antwerpnu v Belgiji, skupaj z drugo veliko oltarno sliko Dviganje križa (Rubens). Tema je bila tista, na katero se je Rubens vedno znova vračal v svoji karieri. To posebno delo je 7. septembra 1611 naročila bratovščina Arquebusiers, katerih zavetnik je bil sveti Krištof.

Snemanje s križa
Descent from the Cross (Rubens) July 2015-1a.jpg
UmetnikPeter Paul Rubens
Leto1612–1614
TehnikaOlje na les
Mere420,5 cm × 320 cm
KrajStolnica Matere Božje, Antwerpen, Antwerpen

KompozicijaUredi

Čeprav je olje na plošči v bistvu baročno, ima korenine v beneški tradiciji, nanj pa so verjetno vplivala tudi dela Daniela da Volterre, Federica Baroccija in Cigolija.[1] Triptih v svoji sestavi in uporabi svetlobe spominja na rimsko obdobje Caravaggia.

Theophile Silvestre je v svojem O Rubensovem snemanju s križa – 1868 zapisal:

»Glavna tema je sestavljena iz devetih figur: na vrhu dveh lestev delavci spuščajo Kristusovo telo s pomočjo plašča, ki ga eden drži v zobeh, drugi v levi roki. Vsak se trdno nasloni na križeve krake, vsak se nagne naprej, da vodi Kristusa z roko, ki ostane prosta, medtem ko ga sveti Janez z eno nogo na lestvi in obokanim hrbtom najbolj energično podpira. Ena od Odrešenikovih nog se ustavi na čudovitem ramenu Magdalene, mrši njene zlate lase. Jožef iz Arimateje in Nikodem, postavljena na sredino lestve tako, da sta obrnjena drug proti drugemu, skupaj z obema delavcema v zgornjem delu slike tvorita kvadrat živahnih, a plebejskih figur. Devica, ki stoji ob vznožju križa, izteguje roke proti svojemu Sinu; Salome (pravilno, Marija Kleofe, ena od žensk, ki so bile navzoče pri Jezusovem križanju in je prinašala predmete za njegov pogreb), ki kleči, pobira njeno haljo. Na tleh sta vidna napis in bakren kotlič, kjer je trnova krona in žeblji v strjeni krvi. Množica, ki je bila vedno navdušena nad mučilnim spektaklom, se je z Golgote odpravila, ko je dnevna svetloba bledela. Po žrtvovanju na Kalvariji, kot to imenujejo v Svetem pismu, žalostno, temno nebo prečka luč, ki razsvetli ramena delavcev, katerih drzna drža spominja na kompozicojo Daniela da Volterra.«

Leta 1794 je Napoleon odstranil to sliko in Dviganje križa ter ju poslal v Louvre. Po njegovem porazu so jih leta 1815 so ju vrnili v stolnico.[2]

 
Triptih opisuje Obiskovanje, Snemanje s križa in Jezusovo predstavitev v templju.

Druge različiceUredi

 
Snemanje s križa (c. 1545), pred obnovo leta 2004 - Daniele da Volterra - Trinità dei Monti, Rim

Poleg izvirnega dela za Antwerpen je Rubens naslikal še dve različici, ki raziskujeta isto temo.[3]

Različica Leto nastanka Trenutna lokacija
  Snemanje s križa (Rubens, 1617)]] 1616–17 Palais des Beaux-Arts de Lille
  1617–18 Ermitaž


Sklici in viriUredi

  1. Białostocki, Jan. "The Descent from the Cross in Works by Peter Paul Rubens and His Studio". The Art Bulletin, Volume 46, No. 4, December 1964. 511–524
  2. Rooses, Max (1904). Rubens. Volume I. Philadelphia: J. B. Lippincott Co. str. 171.
  3. "The masterpiece of Peter Paul Rubens, The descent from the cross from the collection of the State Hermitage in St. Petersburg". 2000.
  • Jaffé, M. (1989). Catalogo completo di Rubens. Rizzoli.
  • Martin, John R. (editor). Rubens: The Antwerp Altarpieces – The Raising of the Cross and the Descent from the Cross – Norton Critical Studies in Art History. Norton & Company.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: authors list (link)

Zunanje povezaveUredi