Rogla (smučarski center)

(Preusmerjeno s strani Smučišče Rogla)

Rogla je eno pomembnejših slovenskih zimskošportnih središč, ki so ga odprli leta 1975. Leži na vrhu Zreškega Pohorja na 1517 m.n.m. v občini Zreče. Po skupni dolžini prog je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja skupno 13,5 km urejenih smučarskih prog ter 24 km tekaških prog.

Rogla (smučarski center)
Rogla zjutraj (3984551366).jpg
Tehnični podatki
Otvoritev1975
KrajRogla, Zreče
(Zreško Pohorje)
Večje mestoMaribor (52 km)
Graz (117 km)
Ljubljana (119 km)
Dunaj (307 km)
Višinska razlika467 m
Najvišja točka1517 m
Najnižja točka1050 m
Površina100 hektarjev
Kapaciteta13500 smučarjev / h
Skupna dolžina13,5 km
Težavnost     5,7 km
     5,3 km
     2,5 km
Najdaljša proga1,32 km (Jurgovo 1)
Število vlečnic13 (2 sedežnici, 11 vlečnic)
Snežni parkFun Park Rogla (Mašin žaga)
Nočno smučanjeKošuta, Jasa
Smučišče Rogla

Olimpijski center Rogla je znan po višinskih pripravah, katerega so svoje priprave izbrale prominentne športne zvezde in ekipe iz različnih športov kot so Monika Seleš, Goran Ivanišević, Petra Majdič, Goran Dragić, Paris Saint-Germain, Panathinaikos F.C., Španska rokometna reprezentanca in Francoska rokometna reprezentanca.

ZgodovinaUredi

Prvi zametki turizmaUredi

Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred II. svetovno vojno. Že leta 1928 so odprli nekaj kilometrov oddaljeno Kočo na Pesku, leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov. Oboje je bilo med drugo svetovno vojno požgano in uničeno. Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki so jo pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena.

Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji.

Prvo gostišče, prva proga z vlečnicoUredi

Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem Unior (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro.

Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle.

Razvoj do današnje podobeUredi

Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na Pohorju, predvsem s Kopami in z Ribniško kočo, pozneje pa tudi z Mariborskim Pohorjem. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior.

Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v Zrečah s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog.

Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m2.

DanesUredi

 
Eskimska vas na Rogli

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti.

Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju Unior d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila.

SmučiščeUredi

ProgeUredi

proga Dolžina Padec Nivo
Uniorček 1 300 m 43 m     
Uniorček 2 310 m 42 m     
Košuta 730 m 122 m     
Jasa 1 (ex Ostruščica 3) 500 m 140 m     
Jasa 2 550 m 140 m     
Mašinžaga 1100 m 171 m     
Ostruščica 1 600 m 142 m     
Ostruščica 2 620 m 142 m     
Planja 1294 m 153 m         
Planja (levi rokav) 475 m 100 m         
Jurgovo 1 1320 m 359 m         
Jurgovo 1 (desni rokav) 760 m 100 m         
Jurgovo 2 753 m 100 m     
Jurgovo 3 683 m 235 m         
Jurgovo 3 (črna) 683 m 235 m     
Jurgovo 3 do 1 (povezava) 620 m 15 m     

VlečniceUredi

Vlečnica Tip
Planja 4-sedežnica
Uniorček pokriti trak
Uniorček 1 krogci
Uniorček 2 krogci
Mašinžaga 1 sidra
Mašinžaga 2 sidra
Ostruščica 1 sidra
Ostruščica 2 sidra
Jasa sidra
Košuta sidra
Jurgovo 1 4-sedežnica
Jurgovo 2 sidra
Jurgovo 3 krogci

Število smučarjevUredi

 
Hotel Natura
Sezona Število smučarjev Smučarski
dnevi
Uvrstitev
2009/10 185,000 111
2012/13 173,000 122
2013/14 151,000 127 1
2014/15 177,000 118 1
2015/16 186,968 132 1
2016/17 188,528 120 1
2017/18 202,230 123 2
2018/19 209,617 126 2

Svetovni pokalUredi

Smučarski tekiUredi

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji
19. december 2009   M Sprint KL     Petter Northug   Tobias Angerer   Jesper Modin
20. december 2009   M 30 km K Mass     Petter Northug   Alexander Legkov   Maxim Vylegzhanin
17. december 2011   M Sprint PR     Petter Northug   Dario Cologna   Alexey Poltoranin
18. december 2011   M 15 km K Mass     Petter Northug   Alexander Legkov   Maxim Vylegzhanin

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja
19. december 2009   L Sprint KL     Marit Bjørgen   Justyna Kowalczyk   Petra Majdič
20. december 2009   L 15 km K Mass     Justyna Kowalczyk   Marit Bjørgen   Anna Haag
17. december 2011   L Sprint KL     Justyna Kowalczyk   Therese Johaug   Vibeke Skofterud
18. december 2011   L 15 km K Mass     M. Caspersen Falla   Chandra Crawford   Ida Ingemarsdotter

Deskanje na sneguUredi

Datum G Tekmovanje Zmagovalec Drugi Tretji
8. februar 2013   M Paralel VSL     Roland Fischnaller   Žan Košir   Sylvain Dufour
18. januar 2014   M Paralel VSL     Lukas Mathies   Žan Košir   Sylvain Dufour
31. januar 2015   M Paralel VSL     Vic Wild   Mirko Felicetti   Žan Košir
23. januar 2016   M Paralel VSL     Andrey Sobolev   Radoslav Yankov   Vic Wild
28. januar 2017   M Paralel VSL     Nevin Galmarini   Radoslav Yankov   Žan Košir
20. januar 2018   M Paralel VSL     A. Prommegger   Edwin Coratti   Benjamin Karl
21. januar 2018   M Paralel VSL     Benjamin Karl   Radoslav Yankov   Roland Fischnaller
19. januar 2019   M Paralel VSL     Edwin Coratti   Daniele Bagozza   Rok Marguč
18. januar 2020   M Paralel VSL     Edwin Coratti   Roland Fischnaller   Vic Wild

Datum G Tekmovanje Zmagovalka Druga Tretja
8. februar 2013   L Paralel VSL     Y. Tudegesheva   Nicolien Sauerbreij   Claudia Riegler
18. januar 2014   L Paralel VSL     Ester Ledecká   Tomoka Takeuchi   Julia Dujmovits
31. januar 2015   L Paralel VSL     Marion Kreiner   Ina Meschik   Selina Jörg
23. januar 2016   L Paralel VSL     Ester Ledecká   Marion Kreiner   Y. Tudegesheva
28. januar 2017   L Paralel VSL     Ester Ledecká   Carolin Langenhorst   Ina Meschik
20. januar 2018   L Paralel VSL     Ester Ledecká   Claudia Riegler   Julia Dujmovits
21. januar 2018   L Paralel VSL     R. T. Hofmeister   Sabine Schöffmann   Alena Zavarzina
19. januar 2019   L Paralel VSL     Selina Jörg   Natalia Soboleva   Cheyenne Loch
18. januar 2020   L Paralel VSL     Ester Ledecká   R. T. Hofmeister   Natalia Soboleva

Izvor imenaUredi

Občnoimenski pomen slovenske besede rôglja je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede róg, iz njene izpeljanke rogovíla pa je tudi več krajevnih imen Rogovíla, ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot Vitenska Planina in Wittenska Planina.[1]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezaveUredi