Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
SamostalnikUredi
Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.
SklanjanjeUredi
V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se po navadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.
Moške sklanjatveUredi
Prva moška sklanjatev (rodilnik -a)Uredi
* Tožilnik ednine je pri samostalnikih, ki pomenijo ljudi in živali, enak rodilniku, pri besedah za rastline in stvari pa je enak imenovalniku.
| Skloni | Vprašalnice | ednina | dvojina | množina |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | stol / slon | stola | stoli |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | stola / slona | stolov | stolov |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | stolu / slonu | stoloma | stolom |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | stol /slona * | stola | stole |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri stolu / slonu | pri stolih | pri stolih |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | s stolom / slonom | s stoloma | s stoli |
Druga moška sklanjatev (rodilnik -e)Uredi
Sem spadajo samostalniki moškega spola, ki se končajo na -a (vodja, sluga, pismonoša, Miha). Ta sklanjatev je zato enaka 1. ženski sklanjatvi, lahko pa se tovrstni samostalniki sklanjajo tudi po prvi moški sklanjatvi.
| Skloni | Vprašalnice | ednina | dvojina | množina |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | vojvoda | vojvodi | vojvode |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | vojvode | vojvod | vojvod |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | vojvodi | vojvodama | vojvodam |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | vojvodo | vojvodi | vojvode |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri vojvodi | pri vojvodah | pri vojvodah |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | z vojvodo | z vojvodama | z vojvodami |
Tretja moška sklanjatevUredi
Vanjo spadajo okrajšave in glasovi.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (NUK) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | NUK |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | NUK-a |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | NUK-u |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | NUK-a |
| 5. mestnik | (pri) kom ali (pri) čem? | (pri) NUK-u |
| 6. orodnik | (s) kom ali (s) čim? | (z) NUK-om |
Ženske sklanjatveUredi
Prva ženska sklanjatev (rodilnik -e)Uredi
Vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v imenovalniku končnico -a, v rodilniku pa -e.
| Skloni | Vprašalnice | ednina | dvojina | množina |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | miza / žena | mizi / ženi | mize / žene |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | mize / žene | miz / žen (žena) | miz / žen (žena) |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | mizi / ženi | mizama / ženama | mizam / ženam |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | mizo / ženo | mizi / ženi | mize / žene |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri mizi / ženi | pri mizah / ženah | pri mizah / ženah |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | z mizo / ženo | z mizama / ženama | z mizami / ženami |
Druga ženska sklanjatev (-i)Uredi
Obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.
| Skloni | Vprašalnice | ednina | dvojina | množina |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | vas | vási | vasí |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | vasí | vasí | vasí |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | vási | vaséma | vasém |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | vas | vási | vasí |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri vási | pri vaséh | pri vaséh |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | z vasjó | z vaséma | z vasmí |
Tretja ženska sklanjatevUredi
Sem spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.
| Skloni | Vprašalnice | ed. - dv. - mn. |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | Ines |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | Ines |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | Ines |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | Ines |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri Ines |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | z Ines |
Srednja sklanjatevUredi
Uredi
V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.
| Skloni | Vprašalnice | ednina | dvojina | množina |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | okno | okni | okna |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | okna | oken | oken |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | oknu | oknoma | oknom |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | okno | okni | okna |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri oknu | pri oknih | pri oknih |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | z oknom | z oknoma | z okni |
Posebna srednja sklanjatev (-ega)Uredi
V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.
| Skloni | Vprašalnice | Sklanjanje (Krško) |
| 1. imenovalnik | kdo ali kaj? | Krško |
| 2. rodilnik | koga ali česa? | Krškega |
| 3. dajalnik | komu ali čemu? | Krškemu |
| 4. tožilnik | koga ali kaj? | Krško |
| 5. mestnik | pri kom ali pri čem? | pri Krškem |
| 6. orodnik | s kom ali s čim? | s Krškim |
GlagolUredi
SpreganjeUredi
Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.
PreteklikUredi
Moški spol (on)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | (sem) se učil | (sva) se učila | (smo) se učili |
| Druga oseba | (si) se učil | (sta) se učila | (ste) se učili |
| Tretja oseba | se (je) učil | (sta) se učila | (so) se učili |
Ženski spol (ona)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | (sem) se učila | (sva) se učili | (smo) se učile |
| Druga oseba | (si) se učila | (sta) se učili | (ste) se učile |
| Tretja oseba | se (je) učila | (sta) se učili | (so) se učile |
Uredi
SedanjikUredi
Moški spol (on)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se učim | se učiva | se učimo |
| Druga oseba | se učiš | se učita | se učite |
| Tretja oseba | se uči | se učita | se učijo |
Ženski spol (ona)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se učim | se učiva | se učimo |
| Druga oseba | se učiš | se učita | se učite |
| Tretja oseba | se uči | se učita | se učijo |
Uredi
PrihodnjikUredi
Moški spol (on)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se (bom) učil | se (bova) učila | se (bomo) učili |
| Druga oseba | se (boš) učil | se (bosta) učila | se (boste) učili |
| Tretja oseba | se (bo) učil | se (bosta) učila | se (bodo) učili |
Ženski spol (ona)Uredi
| učiti | Ednina | Dvojina | Množina |
| Prva oseba | se (bom) učila | se (bova) učili | se (bomo) učile |
| Druga oseba | se (boš) učila | se (bosta) učili | se (boste) učile |
| Tretja oseba | se (bo) učila | se (bosta) učili | se (bodo) učile |
Uredi
Glagolski vidUredi
Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).
| dovršnik | nedovršnik |
| prišel | prihajal |
Slovnični časiUredi
Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.[1]
Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.
| svetiti (3. os. ed.) | predpreteklik | preteklik | sedanjik | prihodnjik |
| glagol | je bil svetil | je svetil | sveti | bo svetil |
PridevnikUredi
Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.
Lastnostni (Kakšen?)Uredi
Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.
Vrstni (Kateri?)Uredi
Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.
Svojilni (Čigav?)Uredi
Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.
Sklanjanje pridevnikaUredi
Pridevnike se sklanja, da se prilegajo samostalniku, ob katerim stojijo.
* V tožilniku ednine sta pri moškem spolu dve različici: osebe in živali se sklanja s končnico -ega (vidim lepega človeka), stvari (in rastline) pa tako kot v imenovalniku nimajo končnice oz. imajo ničto končnico (vidim lep-0 stol-0).
| Sklon \ število | Ednina | Dvojina | Množina | Ednina | Dvojina | Množina | Ednina | Dvojina | Množina | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Imenovalnik | lep (moški) | lepa | lepi | lepa (ženska) | lepi | lepe | lepo (drevo) | lepi | lepa | ||
| Rodilnik | lepega | lepih | lepih | lepe | lepih | lepih | lepega | lepih | lepih | ||
| Dajalnik | lepemu | lepima | lepim | lepi | lepima | lepim | lepemu | lepima | lepim | ||
| Tožilnik | lepega / lep * | lepa | lepe | lepo | lepi | lepe | lepo | lepi | lepa | ||
| Mestnik | o lepem | o lepih | o lepih | o lepi | o lepih | o lepih | o lepem | o lepih | o lepih | ||
| Orodnik | z lepim | z lepima | z lepimi | z lepo | z lepima | z lepimi | z lepim | z lepima | z lepimi |
Stopnjevanje pridevnikaUredi
Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.
Obrazilno stopnjevanjeUredi
Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.
| zloben |
| zlobnejši |
| najzlobnejši |
Opisno stopnjevanjeUredi
Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.
| moder |
| bolj moder |
| najbolj moder |
Glej tudiUredi
