Slovenci na Hrvaškem
Slovenci na Hrvaškem so ena od 22 priznanih nacionalnih manjšin na Hrvaškem. Po zadnjem popisu je na Hrvaškem leta 2021 živelo 7.729 Slovencev.[1]
 | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
| Mesto Zagreb | 3.225 |
| Primorsko-goranska županija | 2.883 |
| Istrska županija | 2.020 |
| Splitsko-dalmatinska županija | 746 |
| Zagrebška županija | 601 |
| Jeziki | |
| slovenščina, hrvaščina | |
Spremembe v številu Slovencev
uredi| Hrvaška | Leto | Število Slovencev |
|---|---|---|
| Savska in Primorska banovina (Banovina Hrvaška) | 1931 | 37.066 |
| Narodna (ljudska) republika Hrvatska/Hrvaška | 1948 | 38.734 |
| 1953 | 43.482 | |
| 1961 | 39.103 | |
| Socialistična republika Hrvaška | 1971 | 32.497 |
| 1981 | 25.360 | |
| Republika Hrvaška | 1991 | 22.376 |
| 2001 | 13.173 | |
| (Statistični urad Hrvaške)[2] | ||
Popis 2001
uredi| Županija | Št. Slovencev | % |
|---|---|---|
| Mesto Zagreb | 3.225 | 0,41 |
| Primorsko-goranska | 2.883 | 0,94 |
| Istrska | 2.020 | 0,98 |
| Splitsko-dalmatinska | 746 | 0,16 |
| Zagrebška | 601 | 0,19 |
| Varaždinska | 562 | 0,30 |
| Medžimurska | 522 | 0,44 |
| Osiješko-baranjska | 480 | 0,15 |
| Krapinsko-zagorska | 439 | 0,31 |
| Karlovška | 340 | 0,24 |
| Zadrska | 267 | 0,16 |
| Siško-moslavaška | 181 | 0,12 |
| Dubrovniško-neretvanska | 163 | 0,13 |
| Šibeniško-kninska | 143 | 0,13 |
| Koprivniško-križevska | 131 | 0,11 |
| Bjelovarsko-bilogorska | 120 | 0,09 |
| Brodsko-posavska | 93 | 0,05 |
| Vukovarsko-sremska | 92 | 0,04 |
| Virovitiško-podravska | 67 | 0,07 |
| Požeško-slavonska | 59 | 0,07 |
| Liško-senjska | 39 | 0,07 |
| Skupaj | 13.173 | 0,30 |
| (Popis stanovništva 2001. godine) [3] | ||
Organizirano delovanje
urediSlovenci na Hrvaškem se tradicionalno povezujejo v društva, ki si prizadevajo za ohranjanje kulture in identitete. Največ jih je nastalo po razpadu Jugoslavije in nastanku novih držav. Od leta 1992 se povezujejo v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, krovno organizacijo, ki med drugim zastopa interese slovenske skupnosti in oblikuje skupna stališča do Republike Slovenije in Republike Hrvaške.[4] Člani Zveze so:
- Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb, Zagreb
- Slovenski dom, Kulturno prosvetno društvo Bazovica, Reka
- Slovensko kulturno društvo Triglav, Split
- Slovensko kulturno društvo Lipa, Dubrovnik
- Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj
- Slovensko kulturno društvo Snežnik, Lovran
- Slovensko kulturno društvo Lipa, Zadar
- Kulturno društvo Slovenski dom Karlovec, Karlovec
- Društvo Slovencev Labin, Labin
- Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz, Osijek
- Slovensko kulturno društvo Lipa, Buzet
- Slovensko kulturno društvo Oljka, Poreč
- Slovensko kulturno društvo Nagelj, Varaždin
- Slovensko kulturno društvo Gorski kotar, Tršće
- Slovensko kulturno društvo Ajda, Umag
- Slovensko kulturno društvo Prešeren, Lokve.
Predsednica Zveze je Barbara Riman Plazibat.[5]
Slovenci na Hrvaškem v skladu z Ustavnim zakonom o pravicah narodnih manjšin na Hrvaškem svoje manjšinske pravice uresničujejo tudi z volitvami manjšinskega poslanca v saboru, skupaj z Albanci, Črnogorci, Makedonci in Bošnjaki. Doslej Slovenci s svojim kandidatom niso. uspeli.[1] Slovenci pa v hrvaški politiki sodelujejo tudi prek manjšinskih politično-samoupravnih organov - svetov narodnih manjšin, ki jih volijo v občinah z najmanj 200 Slovenci oz. županijah z najmanj 500 Slovenci.[6]
Odnose Slovenije s Slovenci na Hrvaškem ureja Zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja[7].
Znane osebe
urediZnani Slovenci in ljudje s slovenskimi predniki, ki so živeli in delovali na Hrvaškem.
- Stanko Vraz
- Anton Mahnič
- Danko Plevnik
- Josip Križaj
- Josip Broz
- Žarko Dolinar
- Jerko Bezić
- Jože Pogačnik
- Jagna Pogačnik
- Ivan Snoj
- Iztok Puc
- Dragan Holcer
- Josip Srebrnić
- Franjo Ravnik
- Josip Bobi Marotti
- Ivan Benigar
- Ivan Benigar (matematik in fizik)
- Aleksa Benigar
- Davorin Rudolf
- Miroslav Blejc
- Ambrož Testen
- Anton Dolenc
- Ivan Jazbinšek
- Karl Gorinšek
- Ivan Kosirnik
- Vasilije Jordan
- Joža Blažič
- Josip Završnik
- Ivana Šundov
- Marko Boncelj
- Franjo Kogoj
Sklici
uredi- ↑ »STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov«. www.sta.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
- ↑ Stanovništvo Hrvatske od 1931.-2001.
- ↑ »Popis stanovništva 2001. godine«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2015. Pridobljeno 12. junija 2011. Arhivirano 2015-12-27 na Wayback Machine.
- ↑ »Kdo smo – SI – Zveza Slovenskih društev na Hrvaškem«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2024. Pridobljeno 25. maja 2024.
- ↑ G, P. »Več stoletij slovenskega življa na Hrvaškem«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
- ↑ »STA: Na Hrvaškem svoje lokalne predstavnike danes voli tudi slovenska manjšina«. www.sta.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
- ↑ »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 25. maja 2024.
Viri
uredi- Brezovnik Branko: Slovenci v zamejstvu in Romskokatoliška cerkev Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011 (COBISS)