Slovanska pisava
Slovanska pisava je hipotetična pisava, ki naj bi jo uporabljali Slovani pred pokristjanjevanjem in sprejetjem glagolice in cirilice. Ne obstajajo nikakršni fizični dokazi o slovanski pismenosti, vendar omembe lahko zasledimo v srednjeveških virih.
Pisni viri o obstoju zgodnjih pisav uredi
V 9. stoletju je bolgarski menih Črnorizec Hrabri v svojem delu “O pismeneh” kratko omenil, da so Slovani pred sprejetjem krščanstva uporabljali sistem »zarez in črt« (v stari cerkveni slovanščini чръты и рѣзы).
Drugi vir, Thietmar z Merseburga (25. 7. 975 -1. 12. 1018) je opisal hram na otoku Rügen, kjer je stal slovanski tempelj Arkona, da so imeli idoli na njih napisana imena ("singulis nominibus insculptis" Chronicon 6:23).[1] To še ne potrjuje obstoja pisave, ker je vir iz 11. stoletja, govori pa o 8. stoletju.
Ahmed ibn Fadlan je opisal navade Rusov, ki so prišli trgovat v Volško Bolgarijo. Po ritualnem zažigu ladje skupaj z umrlim so Rusi pustili pismo na grobu, »nato so naredili na mestu, kjer je bila ladja /.../ in na les napisali ime moškega in ime ruskega kneza, nakar so odšli.«[2] Fadlan ni pustil mnogo namigov o etničnem izvoru ljudi, zato se namiguje, da bi lahko celo bili Slovani, Germani ali predniki Fincev.
Arheološke sledi o obstoju zgodnjih pisav uredi
- Leta 1949 je bila najdena amfora Kerch v Gnezdovu (Smolenska oblast) z napisom v stari vzhodni slovanščini. Raziskovalci so sklepali, da je beseda gorušna napisana v cirilici [3]. Razlaga ni bila široko sprejeta in so obstajale različne interpretacije.[4]
Dokazi iz etimologije uredi
Slovanska beseda pisati »pьsati« prihaja iz skupne baltoslovanske besede za slikati, npr. v litvanščini piẽšti, paĩšas in ima isto korenino kot staroslovanska beseda pьstrъ (tudi pěgъ) v pomenu »barvni« (grško ποικίλος), verjetno izhaja iz starejšega indoevropskega korena *peik- »barven« (latinsko pingō). To kaže, da so slovani poimenovali umetnost pisanja po črnilu, ki piše oziroma »slika«.
Reference uredi
- ↑ http://www.mgh-bibliothek.de/thietmar/edition/text.html Arhivirano 2009-05-10 na Wayback Machine. Thietmarus Merseburgensis
- ↑ Ibn Fadlan, on the Rus merchants at Itil, 922.
- ↑ The Great Soviet Encyclopaedia, 2nd ed. Article "Гнездовская надпись".
- ↑ Roman Jakobson, Linda R. Waugh, Stephen Rudy. Contributions to Comparative Mythology. Walter de Gruyter, 1985. Page 333.
Literatura uredi
- Порфирий (Успенский Константин Александрович, 1804—1885). Первое путешествие в Афонские монастыри и скиты архимандрита, ныне епископа Порфирия (Успенского), (репр. изд.). О-во сохранения лит. наследия, 2006, стр.143-167. — ISBN 5-902484-03-0.
- Брайчевский М. Ю. Утверждение христианства на Руси. — 1988.
- Громов Д. В., Бычков А. А. Славянская руническая письменность: факты и домыслы, — София, 2005.
- Истрин В. А. Возникновение и развитие письма, — 1965.
- Истрин В. А. 1100 лет славянской азбуки, — 1963, 1988 (2-е изд.).
- Утевская П. А. Слов драгоценные клады. — 1982.