To gradivo je pod sklicno številko 98958 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
12. junij 1957, Ljutomer: Miro Stržaj ni Prlek. Doma je iz Rakeka in ga je služba privedla v to mesto, študiral pa je na ESŠ v Ljubljani. Star je komaj 24 let, to se pravi, da je še pravi mladenič v tej športni panogi, kjer se uveljavljajo predvsem ljudje z obilnimi dimenzijami. Bil je kot toliko današnjih mladincev spočetka tudi on predvsem nogometaš in do neke mere še odbojkar, leta 1952 pa je presedlal na kegljače. Ta športna panoga ga je veselila že ko je nosil še kratke hlače in postavljal keglje drugim. Njegov vzpon se je začel leta 1954, ko se je vrnil iz vojske, ki jo je služil v Zadru. Njegova zmagaleta 1955 na podzveznem prvenstvu Maribora ni bila prav nič slučajna. Na mladinskem prvenstvu LRS še isto leto je osvojil namreč najvišji naslov. To je bil že rezultat (885 kegljev), ki uspe samo najboljšim. Na treningu pred državnim prvenstvom je najavil senzacijo z 914 keglji, na izbirnemtekmovanju za sestavo reprezentance, ki bo v juliju nastopila na svetovnem prvenstvu na Dunaju, pa je dosegel nov svetovni rekord 968 kegljev. Naš tekmovalec se je torej plasiral na svetovno prvenstvo. Če mu tam uspe isti podvig, bo nosil še uradni naslov najboljšega na svetu, kajti svetovnih rekordov še ne vodijo uradno. Na sliki: Miro Stržaj, svetovni rekorder v kegljanju.