Slani možje
Slani možje so bili odkriti v rudnikih soli v Čehrabadu v severozahodnem Iranu. Do leta 2010 je bilo odkritih šest mož. Večina je umrla med delom v rudniku v podorih rudniških galerij.[1] Glava in leva noga Slanega moža 1 je razstavljena v Nacionalnem muzeju Irana v Teheranu.
Odkritje uredi
Pozimi 1993 so rudarji odkrili truplo moža z dolgimi lasmi in brado in nekaj njegovih ostankov, med njimi spodnji del noge v usnjenem škornju, tri železne nože, pol volnene hlačnice, srebrno iglo, pračo, dele usnjene vrvi, brus, oreh, nekaj fragmentov vzorčaste tkanine in nekaj zdrobljenih kosti. Truplo je bilo najdeno sredi približno 45 m dolgega rova.[2] Leta 2004 so odkrili ostanke drugega moža in med arheološkimi raziskavami istega leta še dve dobro ohranjeni trupli.
Iranska tiskovna agencija za kulturno dediščino je leta 2006 v sodelovanju z Nemškim muzejem za rudarstvo v Bochumu in leta 2007 z Univerzo v Oxfordu in švicarsko Univerzo v Zürichu sprožila temeljite raziskave najdišč. Raziskave sta podprli Deutsche Forschungsgemeinschaft in britanski finančni skladi.[1]
Štiri trupla, vključno s truplom ženske in mladostnika, so prenesli v Arheološki muzej v Zanjanu. Šest trupel, ki so jih odkrili med kampanjo leta 2010 so pustili v rudniku. Odkrili so tudi tristo koščkov tkanin. Na nekaterih so se ohranile tudi barve in vzorci. Leta 2008 je iransko Ministrstvo za industrijo rudarstvo preklicalo dovoljenje za rudarjenje v teh rudnikih.[3]
Raziskave uredi
Datiranje več vzorcev kosti in tekstila s C14 je pokazalo, da je Slani mož 1 umrl pred približno 1.700 leti. S testiranjem vzorca las so ugotovili, da je imel krvno skupino B+.
Tridimenzionalno skeniranje, ki ga je opravila skupina znanstvenikov pod vodstvom Džalala Džalala Šokuhija,[4] je pokazalo zlome lobanje okoli očesa in druge poškodbe, ki so se zgodile pred smrtjo, in so bile posledica močnega udarca. Zlat uhan v levem ušesu je nakazoval, da je bil verjetno oseba iz višjega družbenega sloja. Razlog za njegovo prisotnost in smrt v rudniku soli v Čehrabadu ostaja skrivnost.
Trije Slani možje so umrli v partskem (247 pr. n. št.–224 n. št.) in sasanidskem (224–651 n. št.) in ahemenidskem obdobju (550–330 pr. n. št.).[3]
Leta 2012 je bil objavljen podatek,[5] da so v črevesju 2200 let stare mumije iz Čehrabada odkrili jajčeca zajedavca iz rodu Taenia. Odkritje prinaša nove podatke o starodavni prehrani in kaže na uživanje surovega ali slabo prekuhanega mesa. Odkritje je tudi najzgodnejši dokaz o starodavnih črevesnih zajedavcih v Iranu in na Bližnjem vzhodu.[5]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Aali, Abolfazl; Stöllner, Thomas; Abar, Aydin; Rühli, Frank (2012). "The Salt Men of Iran: The Salt Mine of Douzlākh, Chehrābād". Archäologisches Korrespondenzblatt. 42 (1): 61–81. Mainz: Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums. ISSN 0342-734X.
- ↑ "Salt Men of Iran". Altas Obscura. Altas Obscura. Pridobljeno 21. junija 2019.
- ↑ 3,0 3,1 "Salt men of Iran". Past Horizons, 7. junij 2011. Pridobljeno 8. junija 2011.
- ↑ "بازسازی چهره اجساد نمکی در ایران". CHN. 22. avgust 2005. Arhivirano iz izvirnika 15. aprila 2016.
- ↑ 5,0 5,1 Nezamabadi, M; Mashkour, M; Aali, A; Stöllner, T; Le Bailly, M (15. decembre 2012). "Identification of Teenia sp. in a Natural Human Mummy (3rd Century BC) From the Chehrabad Salt Mine in Iran". The Journal of Parasitology. 99 (3): 570–2. doi: 10.1645/12-113.1. PMID 23240712.
Viri uredi
- Aali, Abolfazl; Stöllner, Thomas; Abar, Aydin; Rühli, Frank (2012). »The Salt Men of Iran: The Salt Mine of Douzlākh, Chehrābād«. Archäologisches Korrespondenzblatt. Mainz: Verlag des Römisch-Germanischen Zentralmuseums. 42 (1): 61–81. ISSN 0342-734X.
- Hadian; Good; Pollard (2013). »Textiles from Douzlakh Salt Mine at Chehr Abad, Iran: A Technical and Contextual Study of Late pre-Islamic Iranian Textiles«. The International Journal of Humanities of the Islamic Republic of Iran. Tarbiat Modarres University. 19 (3): 152–173. ISSN 1735-5060. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. julija 2013. Pridobljeno 6. avgusta 2013.
- National Museum of Iran, Description of the exhibits. Teheran.
- Ramaroli, V; Hamilton, J.; Ditchfield, P.; Fazeii, H.; Aali, A.; Coningham, R.A.E.; Pollard, A.M. (2010). »The Chehr Abad "Salt men" and the isotopic ecology of humans in ancient Iran«. American Journal of Physical Anthropology. 143 (3): 343–354. doi:10.1002/ajpa.21314. PMID 20949607.
- Rasool Vatandoust (1998). Saltman: Scientific Investigations carried out on Saltman Mummified Remains and its Artifacts (1. izd.). Tehran: Research Center for Conservation od Caltural Relics (RCCCR). ISBN 964-91875-1-0.