Skorjasti kamnokreč

vrsta kamnokreča

Skorjasti kamnokreč (znanstveno ime Saxifraga crustata) je vednozelena trajnica iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae),[3] ki uspeva na področju vzhodnih Alp.[4][5] Vrsto je prvič opisal avstrijski botanik Lorenz Chrysanth von Vest leta 1804.[2]

Skorjasti kamnokreč

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Superrozide
Red: Saxifragales (kamnokrečevci)
Družina: Saxifragaceae (kamnokrečevke)
Rod: Saxifraga (kamnokreč)
Vrsta: S. crustata
Znanstveno ime
Saxifraga crustata
Vest[1]
Sinonimi[2]
  • Saxifraga cotyledon var. incrustata Vest.
  • Saxifraga crustacea Hoppe.
  • Saxifraga kerneri Beck.
  • Saxifraga incrustata Vest.

Etimologija uredi

Rodovno ime se nanaša na sposobnost kamnokrečev, da povzročajo drobljenje in erozijo skal, medtem ko se razraščajo naokoli. Saxum v latinščini pomeni "skala", frangere prevajamo kot "lomiti". Vrstni pridevek prav tako izvira iz latinskega izraza crustatus, ki pomeni "skorjast" ali "inkrustriran", in je povezan s kamnokrečevimi bleščečo zelenimi listi, katerih površina je prevlečena z drobci hrustljavega apnenčevega peska, ki ga rastlina izloča iz posebnih por, lociranih na listnih robovih.[3]

Opis uredi

Skorjasti kamnokreč je vednozelena in srednje velika trajnica,[3] ki v gostih preprogah pokriva podlago in lahko doseže od 12 do 24 centimetrov višine.[4] Njeni črtalasti listi, ki imajo raven rob, so zeleni (s srebrnim sijajem) in navadno urejeni v rozete.[3]

Srebrnkast sijaj kamnokrečevih listov je posledica majhnih količin apnenca, natančneje kalcita (pogostega polimorfa kalcijevega karbonata), ki se izloča na listnih robovih, kjer se nahajajo sekrecijske pore hidatodnega tkiva.[3][6][7] Podobna ekskrecija kalcijevega karbonata se pojavlja pri mnogih drugih vrstah rodu kamnokrečev, a vse ne izločajo kalcita (nekatere secernirajo vaterit, medtem ko izloček drugih sestavljata tako kalcit kot tudi vaterit).[7]

Cvetovi običajnega izgleda imajo dolge rumenkasto bele do kremno bele venčne liste,[4] ki se združujejo v latasto socvetje. Slednje predstavlja končni del intenzivno rdečo obarvanega stebla, ki ne nosi listov.[3] Skorjasti kamnokreč cveti med junijem in avgustom.[8]

Razširjenost uredi

Skorjasti kamnokreč se pojavlja v vzhodnih Alpah, pri čemer njegovo območje razširjenosti predstavljajo Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Italija.[3] Populacije te vrste je moč najti tudi v Dolomitih[4] in Dinaridih, vse od Slovenije do Črne gore.[5] V Sloveniji skorjasti kamnokreč velja za relativno pogosto rastlinsko vrsto, ki raste v Alpah, pa tudi v Trnovskem gozdu in na Snežniku.[9]

To rastlinsko vrsto se klasificira kot hazmofitno, saj večino njenega habitata predstavljajo melišča in podobne površine.[10]

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. »Saxifraga crustata Vest — The Plant List«. www.theplantlist.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2021. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  2. 2,0 2,1 »Saxifraga crustata Vest«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 »Saxifraga crustata - Plant Finder«. www.missouribotanicalgarden.org. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 »SAXIFRAGA CRUSTATA SEEDS (Encrusted Saxifrage, Silver Saxifrage) - Plant World Seeds«. www.plant-world-seeds.com. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  5. 5,0 5,1 Praprotnik, Dr Nada. »Deloindom - Kamnokreči: Prvaki rastlinskega sveta«. deloindom.delo.si. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  6. GARDINER, WALTER (1. julij 1881). »Memoirs: The Development of the Water-Glands in the Leaf of Saxifraga Crustata«. Journal of Cell Science. s2-21 (83): 407–414. doi:10.1242/jcs.s2-21.83.407. ISSN 0021-9533.
  7. 7,0 7,1 »Leaf margin organisation and the existence of vaterite-producing hydathodes in the alpine plant Saxifraga scardica«. Flora (v angleščini). 241: 27–34. 1. april 2018. doi:10.1016/j.flora.2018.02.006. ISSN 0367-2530.
  8. »Saxifraga crustata«. sloveniahiking.rocks. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  9. »Skorjasti kamnokreč«. sloveniahiking.rocks. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  10. Surina, B.; Martinčič, A. (1. december 2012). »Chasmophytes on screes? A rule and not an exception in the vegetation of the Karst (southwest Slovenia)«. Plant Biosystems - An International Journal Dealing with all Aspects of Plant Biology. 146 (4): 1078–1091. doi:10.1080/11263504.2012.671193. ISSN 1126-3504.

Zunanje povezave uredi