Wikipedija

Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana

Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana predstavljajo rastlinstvo in živalstvo, lov, življenjski slog in kulturo od predzgodovinskega do srednjeveškega obdobja [1]. Podobe na skalah ponazarjajo primitivne moške, obredne plese, moške s kopji v rokah, živali, borbe z biki, kamelje karavane in sliko sonca in zvezd. Datacija teh podob sega od 5000 - 25.000 let v preteklost[2].

Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Petroglifi na skalah v Gobustanu
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeGobustan Rock Art
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
DelNarodni park Gobustan
LegaAzerbajdžan
Koordinati40°07′30″N 49°22′30″E / 40.125°N 49.375°E / 40.125; 49.375Koordinati: 40°07′30″N 49°22′30″E / 40.125°N 49.375°E / 40.125; 49.375
Kriterij
iii
Referenca1076
Vpis2007 (31. zasedanje)
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana se nahaja v Azerbajdžan
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Lega: Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
[uredi v Wikipodatkih]

Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana uredi

Kulturna krajina in skalne poslikave Gobustana predstavljajo zgodovino človeštva od zgornjega paleolitika do srednjega veka v Evraziji[3]. Najdišče leži na jugovzhodnem koncu Azerbajdžana, v predgorju Visokega Kavkaza ob Kaspijskem jezeru. Od centra Bakuja je oddaljeno približno 64 km. Površina nahajališča je 537 ha.

Kulturna krajina zajema tri skalnata višavja na polpuščavskem ozemlju osrednjega Azerbajdžana. Na površinah več kot 1000 skal je več kot 6000 v kamen vrezanih podob, ki odražajo 40.000 let zgodovine skalne umetnosti [4].

Med arheološkim izkopavanjem so v različnih arheoloških fazah odkrili tudi 104 vrezane skale manjšega obsega.

Petroglifi v Gobustanu, stari približno 5000 do 8000 let, prikazujejo ladje, podobne vikinškim ladjam [5]. Odkritje ladijskih ilustracij med skalnimi slikami kaže na odnos do Sredozemlja in evropske celine [6]. Pomenijo pa tudi, da je bilo v času nastanka poslikav gladina Kaspijskega jezera višja kot je danes.

Džingirdag, Bojukdaš in Kičikdaš ter Jazilitepe so nizki griči na planoti. Zaradi apnenčastega površja je tukaj precej jam in skalnih niš. Večino podob najdemo na zgornji površini gričev Bojukdaš in Kicikdaš. Te slike segajo 3-4 tisoč let v preteklost in v glavnem odražajo prizore lova. Na skalah bolj zavetnih strani so upodobljene človeške figure (plesalci, lovci, moški, ki nosijo tropske čelade) in živali (jeleni in koze) [7].

Slike živali se razlikujejo glede na obdobja zaradi sprememb lovnih ciljev (od velikih živali, kot so turi in divji konj (v pleistocenskem obdobju), do relativno manjših holocenskih živali, kot so jeleni, divje svinje in ptice) glede na podnebne spremembe, ki se začnejo na začetku holocena.

Petroglifi na stenah bivalnih lokacij kot Firuz-1, Firuz-2, Gaya-arasi, Gaya-Arasi-2 na griču Kicikdaš, Kaniza, Ana-Zaga na Bojukdašu, so si podobni.

Na eni od skal je latinski napis, ki pripada obdobju vladavine rimskega cesarja Domicijana (81–96 n. št.), kar kaže na začasno bivanje 12. rimske legije ob kaspijskih obalah.

Drug ostanek zgodnjega obdobja je tako imenovani gaval čalan daš (kamen tamburin), starodavno glasbilo, opisano v globustanski skalni umetnosti.

Leta 1996 so bile gore z dekretom Sveta ministrov Azerbajdžanske SSR razglašene za državni zgodovinski umetniški rezervat Gobustan. S sklepom predsednika so bile gore leta 2007 razglašene za nacionalni rezervat.

Gobustan je bil zaradi kakovosti in gostote gravur kamnite umetnosti leta 2007 razglašen za Unescovo svetovno dediščino.[8]

Zgodovina uredi

Kulturno krajino je prvič odkril lokalni rudar v letih 1939-40. Preproste črtne risbe jelenov, koz in govedi iz 12. do 8. stoletja pred našim štetjem odražajo neolitsko obdobje v Gobustanu.[9] Gobustanski petroglifi, ki jih je proučeval Isak Jafarzadeh, je v letu 1947 analiziral približno 750 skal z več kot 3500 petroglifi in naprej, razdeljenih na 6 obdobij od antičnega do srednjega veka:

  • neolitsko obdobje (slike vsebujejo moške in ženske risbe s puščico in lokom na ramenih),
  • pozno neolitsko obdobje (risbe bizonov, čolnov in lokostrelcev),
  • obdobje eneolitika (velike risbe koz, levov in jelenov),
  • bronasta doba (divje živali, konji in prašiči),
  • železna doba (moški, koze in jeleni, pa tudi rimski napisi)

Arhivi Sankt Peterburške akademije znanosti so imeli celo 3-4 poročila na to temo. Angleški naftni inženirji so v te kraje povabili profesorje z Oxfordske univerze in njihove spremljevalce. Na vhodu v glavno jamo je napis iz leta 1905 v ruskem jeziku, ki navaja, da je določen Kruše obiskal te kraje. Slike čolnov je proučeval tudi norveški raziskovalec Thor Heyerdahl.

Srednji vek (risbe kamelskih karavan, bojevnik z orožjem na roki, simboli, arabski in perzijski napisi) [10].

Pozneje sta F. Muradova in J. Rustamov na novo odkrila več kot 1500 slik. Med arheološkim izkopavanjem so tukaj našli številne strukture iz bronaste dobe. Ta arheološka izkopavanja je podprl Inštitut za arheologijo in etnografijo Nacionalne akademije znanosti Azerbajdžana.

Leta 1966, 1988 in 2001 so bila vsa odkritja v kamen vrezanih ali vkledanih podob vzeta pod zaščito države.

Galerija uredi

  • Petroglifi na skalah v Gobustanu
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
    Zemljevid območja državnega rezervata skalne umetnosti Gobustan

Sklici uredi

  1. ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »Gobustan Rock Art Cultural Landscape«. whc.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 11. septembra 2018.
  2. ↑ »Gobustan Rock Art - Unesco World Heritage Site | For World Heritage Travellers«. www.worldheritagesite.org (v angleščini). Pridobljeno 11. septembra 2018.
  3. ↑ Gobustan Rock Art Cultural Landscap -el paisaje cultural del arte rupestre de Gobustán (2016). »Gobustan Rock Art Cultural Landscape« (PDF). Cuadernos de Arte Rupestre: 213–232. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. decembra 2018. Pridobljeno 29. aprila 2020.
  4. ↑ Sagona, Antonio (2017). The Archaeology of the Caucasus: From Earliest Settlements to the Iron Age. Cambridge University Press. ISBN 1107016592.
  5. ↑ »The Rock Engravings of Gobustan«. donsmaps.com. Pridobljeno 3. decembra 2018.
  6. ↑ Cognitive Archaeology as Symbolic Archaeology. England: Archaeopress, Publishers of British,Archaeological Reports. 2008. str. 32. ISBN 9781407301792.
  7. ↑ Azerbaijan: Mosques, Turrets, Palaces. Corvina Kiadó. 1979. str. 8. ISBN 9789631303216.
  8. ↑ Matthew, Vincent; Bendicho, Víctor; Ioannides, Marinos; Levy, Thomas (2017). Heritage and Archaeology in the Digital Age: Acquisition, Curation, and Dissemination of Spatial Cultural Heritage Data. Springer. ISBN 3319653709.
  9. ↑ The sticky drawings of the deer, goat and cattle dated between 12th and 8th centuries BC reflect the Neolithic period in Gobustan. Rosen Pub Group. 2004. str. 11. ISBN 0823944972.
  10. ↑ »Pleistocene art in Azerbaijan« (PDF).

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Skalne_poslikave_in_kulturna_krajina_Gobustana&oldid=6202442«