Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022). S tem predstavljajo skoraj 13 % vse raznovrstnosti pajkov in so največja družina.[1] V splošnem so skakači majhni, dnevno aktivni pajki s čokatim telesom in razmeroma kratkimi nogami. Znani so po tem, da ne gradijo mrež, temveč plen zalezujejo in skočijo nanj, po čemer so dobili tudi ime.[2]

Pajki
Fosilni razpon: paleogen – recentno

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Araneae (pajki)
Nižji red: Araneomorphae
Družina: Salticidae
Blackwall, 1841
skupno območje razširjenosti
skupno območje razširjenosti

Največjo pestrost dosegajo v tropih. Za Srednjo Evropo je znanih zgolj okrog 100 vrst, a so skakači kljub temu ena številčnejših srednjeevropskih družin pajkov. Slovenska favna skakačev je dokaj slabo raziskana, kljub temu pa je bilo na tem ozemlju potrjenih skoraj 70 vrst.[3]

Telesne značilnosti uredi

 
»Obraz« skakača vrste Phidippus audax z značilno razporejenimi sprednjimi očmi

Vsi skakači so razmeroma majhni; večina zraste 3–10 mm v dolžino in imajo kvadradno glavoprsje (gledano od zgoraj) ter razmeroma kratke noge.[2][4] Zlahka so prepoznavni po razporeditvi oči: imajo dva para naprej obrnjenih frontalnih oči v ravni vrsti, pri čemer je centralni par največji.[5] To jim daje dober globinski vid naprej, ki ga izkoriščajo pri lovu, pa tudi pri dvorjenju; zato so sprednje oči kompleksne in dobro razvite, s številnimi fotoreceptorji. Le še rakovičarji, ki so prav tako aktivni lovci, imajo kompleksne sprednje oči, ostali pajki pa mnogo enostavnejše.[6] Po drugi strani zaradi dnevno aktivnega načina življenja njihove oči nimajo odbojne plasti (tapetum), ki pri drugih pajkih pripomore k zbiranju šibke svetlobe v mraku.[7]

Telesna zgradba nekaj vrst posnema žuželke, največkrat mravlje. Drugi skakači so znani po pisanih luskah in dlakah na različnih delih telesa, s katerimi samci dvorijo samicam ali tekmujejo med seboj. Taksonomija je kljub temu zapletena zaradi velikega števila vrst in razmeroma enostavne zgradbe genitalij, ki so pomemben določevalni znak.[4]

Sklici uredi

  1. »Currently valid spider genera and species«. World Spider Catalog. Bern: Natur Historisches Museum. Pridobljeno 29. avgusta 2022.
  2. 2,0 2,1 Foelix 2011, str. 14.
  3. Kostanjšek, Rok; Fišer, Cene (2005). »New records of jumping spiders (Araneae: Salticidae) for Slovenia« (PDF). Natura Sloveniae. 7 (1): 5–11.
  4. 4,0 4,1 Richman, David B. (2008). »Jumping Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 2066–2068. ISBN 978-1-4020-6242-1.
  5. Foelix 2011, str. 17.
  6. Foelix 2011, str. 103.
  7. Cushing, Paula E. (2008). »Spiders«. V Capinera, John L. (ur.). Encyclopedia of Entomology (2. izd.). Springer. str. 3490–3507. ISBN 978-1-4020-6242-1.

Viri uredi

Zunanje povezave uredi

  • Skakači v katalogu pajkov sveta (World Spider Catalog)