Silvin (mineral)

Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl). Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je zelo podoben kameni soli – halitu (NaCl) (oba minerala sta pravzaprav izomorfa).[3] Silvin je brezbarven do bel z rumenimi in rdečimi odtenki, odvisno od vsebnosti nečistoč. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 2,5, gostota pa 1,99 g/cm3. Lomni količnik je enak 1,490 [4]. Silvin je slanega okusa z izrazitim grenkim priokusom.

Silvin
Silvin
Splošno
KategorijaIII. Razred - Haloidi
Kemijska formulaKalijev klorid KCl
Strunzova klasifikacijaIII/A.02-40
Klasifikacija DANA9.1.1.2
Kristalna simetrijaHeksakisoktaeder 4/m 3 2/m,
prostorska skupina Fm3m
Osnovna celicaa = 6.2931Å, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa74,551 g/mol
BarvaBrezbarven, bela, siva, rumenkasta, rdečkasta, modrikasta, vijolična
Kristalni habitMasiven do kristaliničen
Kristalni sistemKubični
DvojčičenjeNa {111}, samo umetni kristali
RazkolnostPopoln na [100], [010], [001]
LomNepravilen, neraven
ŽilavostKrhek
Trdota1,5 - 2
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota1,987 g/cm3 (izračunana),
1,993(5)g/cm3 (izmerjena)
Optične lastnostiIzotropen
Lomni količnikn = 1,4903
PleohroizemViden
Ultravijolična fluorescencaBrez
Tališče790 °C
Diagnostične značilnostiGrenak okus, vijolična plamenska reakcija
TopnostTopen v vodi
Najpogostejše nečistočeBr, CO2
RadioaktivnostRahlo radioaktiven: 16350 Bq/kg
Sklici[1][2]

Silvin je eden zadnjih evaporitnih mineralov, ki so izkristalizirali iz raztopine, zato se nahaja samo v zelo suhih slanih področjih. Uporablja se kot kalijevo gnojilo.

Nastanek imenaUredi

Mineral so odkrili na Vezuvu in prvič opisali leta 1832. Njegovo ime je nastalo iz latinskega sal digestibus SylviiSylvijeva sol. François Sylvius de le Boe (1614-1672) je bil nizozemski zdravnik in kemik iz Leydena.

NahajališčaUredi

Nahajališča silvina so evaporitni sedimentni skladi. Veliki skladi so v New Mexicu, severnem Teksasu in Utahu (ZDA), največja nahajališče pa so v Saskatchewanu (Kanada), ki so nastala z izparevanjem devonskega morja.

SkliciUredi

  1. Sylvite: Sylvite mineral information and data
  2. Sylvite Mineral Data
  3. Klein, Cornelis in Cornelius S. Hurlbut, Jr. 1993. Manual of Mineralogy after J.D. Dana, 21. izdaja. New York: John Wiley & Sons, Inc.
  4. W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.

ViriUredi

  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
  • Walther E. Petraschek & Walter Pohl. Lagerstättenlehre. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1982), ISBN 3-510-65105-7
  • Otto F Geyer, Manfred P Gwinner. Geologie von Baden-Württemberg. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1986) ISBN 3-510-65126-X
  • Ludwig Baumann, Igor Nikolskij, Manfred Wolf. Einführung in die Geologie und Erkundung von Lagerstätten. VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie Leipzig, 2. izdaja. 1979

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi

GalerijaUredi