Silvin (mineral)
Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl). Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je zelo podoben kameni soli – halitu (NaCl) (oba minerala sta pravzaprav izomorfa).[3] Silvin je brezbarven do bel z rumenimi in rdečimi odtenki, odvisno od vsebnosti nečistoč. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 2,5, gostota pa 1,99 g/cm3. Lomni količnik je enak 1,490 [4]. Silvin je slanega okusa z izrazitim grenkim priokusom.
| Silvin | |
|---|---|
 Silvin | |
| Splošno | |
| Kategorija | III. Razred - Haloidi |
| Kemijska formula | Kalijev klorid KCl |
| Strunzova klasifikacija | III/A.02-40 |
| Klasifikacija DANA | 9.1.1.2 |
| Kristalna simetrija | Heksakisoktaeder 4/m 3 2/m, prostorska skupina Fm3m |
| Osnovna celica | a = 6.2931Å, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 74,551 g/mol |
| Barva | Brezbarven, bela, siva, rumenkasta, rdečkasta, modrikasta, vijolična |
| Kristalni habit | Masiven do kristaliničen |
| Kristalni sistem | Kubični |
| Dvojčičenje | Na {111}, samo umetni kristali |
| Razkolnost | Popoln na [100], [010], [001] |
| Lom | Nepravilen, neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 1,5 - 2 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 1,987 g/cm3 (izračunana), 1,993(5)g/cm3 (izmerjena) |
| Optične lastnosti | Izotropen |
| Lomni količnik | n = 1,4903 |
| Pleohroizem | Viden |
| Ultravijolična fluorescenca | Brez |
| Tališče | 790 °C |
| Diagnostične značilnosti | Grenak okus, vijolična plamenska reakcija |
| Topnost | Topen v vodi |
| Najpogostejše nečistoče | Br, CO2 |
| Radioaktivnost | Rahlo radioaktiven: 16350 Bq/kg |
| Sklici | [1][2] |
Silvin je eden zadnjih evaporitnih mineralov, ki so izkristalizirali iz raztopine, zato se nahaja samo v zelo suhih slanih področjih. Uporablja se kot kalijevo gnojilo.
Nastanek imena uredi
Mineral so odkrili na Vezuvu in prvič opisali leta 1832. Njegovo ime je nastalo iz latinskega sal digestibus Sylvii – Sylvijeva sol. François Sylvius de le Boe (1614-1672) je bil nizozemski zdravnik in kemik iz Leydena.
Nahajališča uredi
Nahajališča silvina so evaporitni sedimentni skladi. Veliki skladi so v New Mexicu, severnem Teksasu in Utahu (ZDA), največja nahajališče pa so v Saskatchewanu (Kanada), ki so nastala z izparevanjem devonskega morja.
Sklici uredi
- ↑ Sylvite: Sylvite mineral information and data
- ↑ Sylvite Mineral Data
- ↑ Klein, Cornelis in Cornelius S. Hurlbut, Jr. 1993. Manual of Mineralogy after J.D. Dana, 21. izdaja. New York: John Wiley & Sons, Inc.
- ↑ W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.
Viri uredi
- Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
- Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
- Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
- Walther E. Petraschek & Walter Pohl. Lagerstättenlehre. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1982), ISBN 3-510-65105-7
- Otto F Geyer, Manfred P Gwinner. Geologie von Baden-Württemberg. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1986) ISBN 3-510-65126-X
- Ludwig Baumann, Igor Nikolskij, Manfred Wolf. Einführung in die Geologie und Erkundung von Lagerstätten. VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie Leipzig, 2. izdaja. 1979
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
Galerija uredi
-
Brezbarvni silvin iz skladov kalijevih soli v Staßfurtu, Saška - Anhalt, Nemčija; velikost: 2,9 x 2,2 x 0,8 cm -
Silvin iz Sondershausena -
.jpg)
