Siemens Mobile

nemški proizvajalec prenosnih telefonov

Siemens Mobile je nekdanji nemški proizvajalec prenosnih telefonov, hčerinsko podjetje konglomerata Siemens.

Siemens Mobile
TipGmbH
Panogatelekomunikacije
Ustanovitev2000
Ukinitev31. avgust 2005
Sedež,
Št. zaposlenih~ 6000
Spletna stranwww.mysiemens.com

Siemens je svoj prvi prenosni telefon predstavil leta 1985, ločeno podjetje pa je ustanovil leta 2000. To je bilo leta 2005 prodano tajvanskemu podjetju BenQ in preimenovano v BenQ Mobile, slednje pa je propadlo leto kasneje.

ZgodovinaUredi

Siemens je na tržišče prenosnih telefonov vstopil leta 1985 z modelom C1.[1] Leta 1992 je predstavil 2 kg težak zabojast prenosni telefon, ki je deloval v omrežju D (D-Netz).[2] Leta 1994 je Siemens izdelal model S1, prvi lastni telefon GSM. Tri leta kasneje (1997) je izšel Siemens S10, prvi prenosni telefon na svetu z barvnim zaslonom, ki je lahko prikazoval štiri različne barve. Leta 1999 je Siemens predstavil prvi drsni mobilnik na svetu, model SL10. Siemens SL45 je bil eden prvih telefonov s predvajalnikom MP3 in prvi s pomnilniško kartico MMC.[3]

Leta 2000 je Siemens prevzel mobilno enoto podjetja Bosch[4] in proizvodnjo mobilnikov oddelil v ločeno podjetje.[5] V tretjem četrtletju 2000 je bil Siemens z 8,6-odstotnim tržnim deležem četrti največji proizvajalec prenosnih telefonov za Nokio, Motorolo in Ericssonom.[6] Leta 2003 je njegov tržni delež znašal 8,5 % in zasedal četrto mesto za Nokio, Motorolo in Samsungom.[7] Leta 2003 je bil izdan Siemens SX1, prvi Siemensov pametni telefon z operacijskim sistemom Symbian. Istega leta je podjetje predstavilo linijo nenavadno oblikovanih modnih telefonov Xelibri; linija je doživela izdajo dveh zbirk po štirih telefonov, preden je bila zaradi slabe prodaje maja 2004 ukinjena.[8]

Leta 2004 je Siemensov tržni delež začel občutno padati in podjetje je začelo ustvarjati izgubo.[9] Upad naj bi bil predvsem posledica zamujanja pomembnih tržnih trendov[navedi vir] in občasnih težjih programskih napak v izdelkih[10]. Delež na svetovnem tržišču je padel na 5,5 %, vendar je v tem času ostajal peti največji proizvajalec mobilnih telefonov.[11] Še leta 2004 je Siemens poudarjal pomembnost nadaljnje prisotnosti na rastočem trgu prenosnih telefonov.[12] Januarja 2005 je direktor Siemensa Heinrich von Pierer zatrdil, da proizvodnje prenosnih telefonov zaenkrat ne bi smeli prodati, temveč sanirati.[13]

Kmalu potem, ko je izvršni direktor Siemensa postal Klaus Kleinfeld, je bila junija 2005 oznanjena prodaja Siemens Mobile tajvanskemu podjetju BenQ.[14] Siemens Mobile se je preoblikoval v BenQ Mobile, hčerinsko podjetje BenQ s sedežem v Münchnu. Nenadni popoln umik Siemensa s hitro rastočega trga prenosnih telefonov so kritizirali zlasti zaposleni; prodajo je za »hud korak nazaj za nemško gospodarstvo« označil tudi Der Spiegel.[15]

Zadnji mobilnik, izdan pod znamko Siemens, je bil SXG75. Vsi prihodnji samostojno razviti telefoni so se prodajali pod imenom BenQ-Siemens. BenQ je imel zagotovljeno petletno pravico za uporabo imena Siemens. Tržni delež se je pod vodstvom BenQ zrušil še za 40 %.[16] Potem ko mu je matični koncern BenQ ukinil sredstva, je moral BenQ Mobile 29. septembra 2006 razglasiti insolventnost. Proizvodnja in poslovanje sta bila ustavljena 31. decembra 2006.[17][18] 24. februarja 2007 je Süddeutsche Zeitung poročal, da je odstopil zadnji potencialni vlagatelj in da bo podjetje propadlo.[19] Pri tem je bilo izgubljenih na tisoče delovnih mest, zlasti v Münchnu in v nekdanji tovarni v Kamp-Lintfortu (Severno Porenje-Vestfalija).

Skoraj štiri leta po prodaji je Zvezno delovno sodišče obsodilo Siemens, ker zaposlenih ni ustrezno obvestil o spremembah, povezanih s prodajo.[20]

IzdelkiUredi

Izbor:[21]

  • 1985: Siemens C1
  • 1992: Siemens P1[22]
  • 1994: Siemens S1
  • 1995: Siemens S3, Siemens S3com
  • 1997: Siemens S10
  • 1999: Siemens SL10[23][24], Siemens S25, Siemens C25
  • 2000: Siemens C35, Siemens M35i[25]
  • 2001: Siemens S45, Siemens SL45, Siemens SX45, Siemens ME45
  • 2002: Siemens S55, Siemens C55, Siemens M55,
    0000: BenQ Siemens A50[26]
  • 2003: Siemens C60, Siemens MC60, Siemens A60, Siemens SX1, Siemens A55[27],
    0000: BenQ Siemens A55[28]
  • 2004: Siemens S65, Siemens SL65, Siemens ML65, Siemens A65,
    0000: BenQ Siemens A51[29], BenQ-Siemens CX70[30], BenQ-Siemens CXi70[31], BenQ-Siemens CXT70[32]
  • 2005: Siemens SXG75, Siemens CX75, Siemens M75,
    0000: BenQ-Siemens S75[33], BenQ Siemens A31[34]
  • 2006: BenQ Siemens A38[35], BenQ Siemens Q-fi EF51[36]

SkliciUredi

  1. "Siemens C1". Handy-Sammler.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2008.
  2. "20 Jahre digitaler Mobilfunk: Vom Knochen zum Smartphone". FOCUS Online (nemščina). 9. september 2015.
  3. "Die größten Innovationen der Handy-Geschichte". Chip.de (nemščina).
  4. "Siemens will Bosch-Handy-Sparte übernehmen". Die Welt (nemščina). 27. 12. 1999.
  5. "Siemens Mobile". siemens-mobile.de (nemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2013.
  6. "Nokia increases market share". BBC News (angleščina). 5. januar 2001.
  7. "2003 was record year for mobile phone shipments". The Register (angleščina). 3. februar 2004.
  8. "Siemens drops Xelibri fashion line". GSMArena.com (angleščina). 30. maj 2004.
  9. "Siemens verkauft Handy-Sparte – BenQ übernimmt Herstellung der Mobiltelefone". Telespiegel.de (nemščina). 7. junij 2005.
  10. "Siemens 65er-Panne: "Das war unser Elch-Test"". FOCUS Online (nemščina). 9. september 2004. Pridobljeno dne 30. avgusta 2015.
  11. "Siemens: Handy-Marktanteil auf Niveau von 1999". CHIP Online. 25. maj 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2013.
  12. "IG Metall kritisiert Verkauf der Siemens-Handy-Sparte". Der Spiegel (nemščina). 7. junij 2005.
  13. "Pierer will Siemens-Handysparte aus den roten Zahlen holen". Heise Online (nemščina). 26. januar 2005.
  14. "Viel versprechende Partnerschaft *** BenQ übernimmt die Handysparte der Siemens AG". benq.de (nemščina). 7. junij 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2006.
  15. Teurer Abschied – Siemens verschenkt Handy-Sparte. Spiegel online, 7. Juni 2005.
  16. "BenQ: Klingeltod". Manager Magazin (nemščina). 5. september 2006.
  17. "Offizielles Insolvenzverfahren gegen BenQ Mobile eröffnet". Golem.de (nemščina). 2. januar 2007.
  18. "BenQ-Handygeschäft in Deutschland am Ende". Heise Online (nemščina). 28. september 2006.
  19. "Kein Investor für einstiges Siemens-Unternehmen - Das Ende von BenQ Mobile". Süddeutsche Zeitung (nemščina). 4. december 2008.
  20. "Klage nach Verkauf der Handysparte: Siemens unterliegt vor Gericht". news.de (nemščina). 23. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2012.
  21. inside-handy.de – Die 10 wichtigsten Modelle, pridobljeno 5. januarja 2018
  22. spiegel.de – 20 Jahre digitaler Mobilfunk, pridobljeno 8. januarja 2018
  23. teltarif.de – Siemens SL10: Das erste Slider-Handy, pridobljeno 8. januarja 2018
  24. altehandys.de – Siemens SL 10, pridobljeno 8. januarja 2018
  25. chip.de – Siemens M 35i Hart im Nehmen, pridobljeno 14. januarja 2018
  26. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A50, pridobljeno 8. januarja 2018
  27. chip.de – Siemens A55 Frühjahrs-Diät, pridobljeno 14. januarja 2018
  28. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A55, pridobljeno 8. januarja 2018
  29. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A51, pridobljeno 8. januarja 2018
  30. teltarif.de – BenQ Siemens CX70 od dne 2018-12[slepa povezava] , pridobljeno 8. januarja 2018
  31. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens CX70 info, pridobljeno 8. januarja 2018
  32. inside-handy.de – benq-siemens cxt70, pridobljeno 7. januarja 2018
  33. inside-handy.de – benq-siemens S75 pridobljeno 7. januarja 2018
  34. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A31, pridobljeno 8. januarja 2018
  35. billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A38, pridobljeno 8. januarja 2018
  36. "BenQ-Siemens Q-fi EF51: Technische Daten im Datenblatt". areamobile.de. COMPUTEC MEDIA GmbH. Pridobljeno dne 24. maja 2020.