Wikipedija

Siemens Mobile

nemški proizvajalec prenosnih telefonov

Siemens Mobile je nekdanji nemški proizvajalec prenosnih telefonov, hčerinsko podjetje konglomerata Siemens.

Siemens Mobile
TipGmbH
Panogatelekomunikacije
Ustanovitev2000
Ukinitev31. avgust 2005
Sedež
Nemčija München
,
Nemčija
Št. zaposlenih~ 6000
Spletna stranwww.mysiemens.com

Siemens je svoj prvi prenosni telefon predstavil leta 1985, ločeno podjetje pa je ustanovil leta 2000. To je bilo leta 2005 prodano tajvanskemu podjetju BenQ in preimenovano v BenQ Mobile, slednje pa je propadlo leto kasneje.

ZgodovinaUredi

Siemens je na tržišče prenosnih telefonov vstopil leta 1985 z modelom C1.[1] Leta 1992 je predstavil 2 kg težak zabojast prenosni telefon, ki je deloval v omrežju D (D-Netz).[2] Leta 1994 je Siemens izdelal model S1, prvi lastni telefon GSM. Tri leta kasneje (1997) je izšel Siemens S10, prvi prenosni telefon na svetu z barvnim zaslonom, ki je lahko prikazoval štiri različne barve. Leta 1999 je Siemens predstavil prvi drsni mobilnik na svetu, model SL10. Siemens SL45 je bil eden prvih telefonov s predvajalnikom MP3 in prvi s pomnilniško kartico MMC.[3]

Leta 2000 je Siemens prevzel mobilno enoto podjetja Bosch[4] in proizvodnjo mobilnikov oddelil v ločeno podjetje.[5] V tretjem četrtletju 2000 je bil Siemens z 8,6-odstotnim tržnim deležem četrti največji proizvajalec prenosnih telefonov za Nokio, Motorolo in Ericssonom.[6] Leta 2003 je njegov tržni delež znašal 8,5 % in zasedal četrto mesto za Nokio, Motorolo in Samsungom.[7] Leta 2003 je bil izdan Siemens SX1, prvi Siemensov pametni telefon z operacijskim sistemom Symbian. Istega leta je podjetje predstavilo linijo nenavadno oblikovanih modnih telefonov Xelibri; linija je doživela izdajo dveh zbirk po štirih telefonov, preden je bila zaradi slabe prodaje maja 2004 ukinjena.[8]

Leta 2004 je Siemensov tržni delež začel občutno padati in podjetje je začelo ustvarjati izgubo.[9] Upad naj bi bil predvsem posledica zamujanja pomembnih tržnih trendov[navedi vir] in občasnih težjih programskih napak v izdelkih[10]. Delež na svetovnem tržišču je padel na 5,5 %, vendar je v tem času ostajal peti največji proizvajalec mobilnih telefonov.[11] Še leta 2004 je Siemens poudarjal pomembnost nadaljnje prisotnosti na rastočem trgu prenosnih telefonov.[12] Januarja 2005 je direktor Siemensa Heinrich von Pierer zatrdil, da proizvodnje prenosnih telefonov zaenkrat ne bi smeli prodati, temveč sanirati.[13]

Kmalu potem, ko je izvršni direktor Siemensa postal Klaus Kleinfeld, je bila junija 2005 oznanjena prodaja Siemens Mobile tajvanskemu podjetju BenQ.[14] Siemens Mobile se je preoblikoval v BenQ Mobile, hčerinsko podjetje BenQ s sedežem v Münchnu. Nenadni popoln umik Siemensa s hitro rastočega trga prenosnih telefonov so kritizirali zlasti zaposleni; prodajo je za »hud korak nazaj za nemško gospodarstvo« označil tudi Der Spiegel.[15]

Zadnji mobilnik, izdan pod znamko Siemens, je bil SXG75. Vsi prihodnji samostojno razviti telefoni so se prodajali pod imenom BenQ-Siemens. BenQ je imel zagotovljeno petletno pravico za uporabo imena Siemens. Tržni delež se je pod vodstvom BenQ zrušil še za 40 %.[16] Potem ko mu je matični koncern BenQ ukinil sredstva, je moral BenQ Mobile 29. septembra 2006 razglasiti insolventnost. Proizvodnja in poslovanje sta bila ustavljena 31. decembra 2006.[17][18] 24. februarja 2007 je Süddeutsche Zeitung poročal, da je odstopil zadnji potencialni vlagatelj in da bo podjetje propadlo.[19] Pri tem je bilo izgubljenih na tisoče delovnih mest, zlasti v Münchnu in v nekdanji tovarni v Kamp-Lintfortu (Severno Porenje - Vestfalija).

Skoraj štiri leta po prodaji je Zvezno delovno sodišče obsodilo Siemens, ker zaposlenih ni ustrezno obvestil o spremembah, povezanih s prodajo.[20]

IzdelkiUredi

 
Siemens S65

Izbor:[21]

  • 1985: Siemens C1
  • 1992: Siemens P1[22]
  • 1994: Siemens S1
  • 1995: Siemens S3, Siemens S3com
  • 1997: Siemens S10
  • 1999: Siemens SL10[23][24], Siemens S25, Siemens C25
  • 2000: Siemens C35, Siemens M35i[25]
  • 2001: Siemens S45, Siemens SL45, Siemens SX45, Siemens ME45
  • 2002: Siemens S55, Siemens C55, Siemens M55,
    0000: BenQ Siemens A50[26]
  • 2003: Siemens C60, Siemens MC60, Siemens A60, Siemens SX1, Siemens A55[27],
    0000: BenQ Siemens A55[28]
  • 2004: Siemens S65, Siemens SL65, Siemens ML65, Siemens A65,
    0000: BenQ Siemens A51[29], BenQ-Siemens CX70[30], BenQ-Siemens CXi70[31], BenQ-Siemens CXT70[32]
  • 2005: Siemens SXG75, Siemens CX75, Siemens M75,
    0000: BenQ-Siemens S75[33], BenQ Siemens A31[34]
  • 2006: BenQ Siemens A38[35], BenQ Siemens Q-fi EF51[36]

SkliciUredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prenosni telefoni Siemens.
  1. ↑ »Siemens C1«. Handy-Sammler.de. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2008.
  2. ↑ »20 Jahre digitaler Mobilfunk: Vom Knochen zum Smartphone«. FOCUS Online (v nemščini). 9. september 2015.
  3. ↑ »Die größten Innovationen der Handy-Geschichte«. Chip.de (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2021. Pridobljeno 29. septembra 2020.
  4. ↑ »Siemens will Bosch-Handy-Sparte übernehmen«. Die Welt (v nemščini). 27. december 1999.
  5. ↑ »Siemens Mobile«. siemens-mobile.de (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2013.
  6. ↑ »Nokia increases market share«. BBC News (v angleščini). 5. januar 2001.
  7. ↑ »2003 was record year for mobile phone shipments«. The Register (v angleščini). 3. februar 2004.
  8. ↑ »Siemens drops Xelibri fashion line«. GSMArena.com (v angleščini). 30. maj 2004.
  9. ↑ »Siemens verkauft Handy-Sparte – BenQ übernimmt Herstellung der Mobiltelefone«. Telespiegel.de (v nemščini). 7. junij 2005.
  10. ↑ »Siemens 65er-Panne: "Das war unser Elch-Test"«. FOCUS Online (v nemščini). 9. september 2004. Pridobljeno 30. avgusta 2015.
  11. ↑ »Siemens: Handy-Marktanteil auf Niveau von 1999«. CHIP Online. 25. maj 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. novembra 2013.
  12. ↑ »IG Metall kritisiert Verkauf der Siemens-Handy-Sparte«. Der Spiegel (v nemščini). 7. junij 2005.
  13. ↑ »Pierer will Siemens-Handysparte aus den roten Zahlen holen«. Heise Online (v nemščini). 26. januar 2005.
  14. ↑ »Viel versprechende Partnerschaft *** BenQ übernimmt die Handysparte der Siemens AG«. benq.de (v nemščini). 7. junij 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2006.
  15. ↑ Teurer Abschied – Siemens verschenkt Handy-Sparte. Spiegel online, 7. Juni 2005.
  16. ↑ »BenQ: Klingeltod«. Manager Magazin (v nemščini). 5. september 2006.
  17. ↑ »Offizielles Insolvenzverfahren gegen BenQ Mobile eröffnet«. Golem.de (v nemščini). 2. januar 2007.
  18. ↑ »BenQ-Handygeschäft in Deutschland am Ende«. Heise Online (v nemščini). 28. september 2006.
  19. ↑ »Kein Investor für einstiges Siemens-Unternehmen - Das Ende von BenQ Mobile«. Süddeutsche Zeitung (v nemščini). 4. december 2008.
  20. ↑ »Klage nach Verkauf der Handysparte: Siemens unterliegt vor Gericht«. news.de (v nemščini). 23. julij 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. avgusta 2012.
  21. ↑ inside-handy.de – Die 10 wichtigsten Modelle, pridobljeno 5. januarja 2018
  22. ↑ spiegel.de – 20 Jahre digitaler Mobilfunk, pridobljeno 8. januarja 2018
  23. ↑ teltarif.de – Siemens SL10: Das erste Slider-Handy, pridobljeno 8. januarja 2018
  24. ↑ altehandys.de – Siemens SL 10, pridobljeno 8. januarja 2018
  25. ↑ chip.de – Siemens M 35i Hart im Nehmen Arhivirano 2018-01-15 na Wayback Machine., pridobljeno 14. januarja 2018
  26. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A50 Arhivirano 2020-08-08 na Wayback Machine., pridobljeno 8. januarja 2018
  27. ↑ chip.de – Siemens A55 Frühjahrs-Diät Arhivirano 2018-01-15 na Wayback Machine., pridobljeno 14. januarja 2018
  28. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A55 Arhivirano 2020-08-04 na Wayback Machine., pridobljeno 8. januarja 2018
  29. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A51 Arhivirano 2020-08-08 na Wayback Machine., pridobljeno 8. januarja 2018
  30. ↑ teltarif.de – BenQ Siemens CX70[mrtva povezava], pridobljeno 8. januarja 2018
  31. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens CX70 info Arhivirano 2020-08-04 na Wayback Machine., pridobljeno 8. januarja 2018
  32. ↑ inside-handy.de – benq-siemens cxt70 Arhivirano 2018-01-07 na Wayback Machine., pridobljeno 7. januarja 2018
  33. ↑ inside-handy.de – benq-siemens S75 Arhivirano 2018-01-07 na Wayback Machine. pridobljeno 7. januarja 2018
  34. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A31[mrtva povezava], pridobljeno 8. januarja 2018
  35. ↑ billiger-telefonieren.de – BenQ Siemens A38 Arhivirano 2020-08-08 na Wayback Machine., pridobljeno 8. januarja 2018
  36. ↑ »BenQ-Siemens Q-fi EF51: Technische Daten im Datenblatt«. areamobile.de. COMPUTEC MEDIA GmbH. Pridobljeno 24. maja 2020.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Siemens_Mobile&oldid=6003476«