Sibirsko federalno okrožje

Sibirsko federalno okrožje (rusko Сиби́рский федера́льный о́круг, latinizirano: Sibirskij federal'nyj okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije. Po popisu iz leta 2010[2] je na območju 4.361.800 kvadratnih kilometrov živelo 17.178.298 prebivalcev. Federalno okrožje bi bila 7. največja država na svetu. Celotno federalno okrožje leži znotraj Severne Azije.

Sibirsko federalno okrožje

Сибирский федеральный округ
Lega Sibirskega federalnega okrožja
Lega Sibirskega federalnega okrožja
55°N 83°E / 55°N 83°E / 55; 83
Država Rusija
Ustanovitev18. maj 2000
Upravno središčeNovosibirsk
Upravljanje
 • Predsedniški odposlanecAnatolij Serišev
Površina
 • Skupaj4.361.800 km2
Rang2.
Prebivalstvo
 (2010)
 • Skupaj17.178.298[2]
 • Rang3.
 • Gostota3,8 preb./km2
Časovni pasovi
Omska oblastUTC+06:00 (omski čas)
večina okrožjaUTC+07:00 (krasnojarski čas)
Irkutska oblastUTC+08:00 (irkutski čas)
Federalni subjekti10
Ekonomske regije2
HDI (2019)0,796[3]
visok · 7.
Spletna stranwww.sfo.gov.ru
Krasnojarski okraj

Okrožje je bilo ustanovljeno s predsedniškim odlokom 13. maja 2000 in pokriva približno 30 % celotne površine Rusije.[4] Novembra 2018 sta bila Republika Burjatija in Zabajkalski okraj izločena iz Sibirskega federalnega okrožja in dodana Daljnovzhodnemu federalnemu okrožju v skladu z odlokom, ki ga je izdal ruski predsednik Vladimir Putin.[5]

Geografsko "središče Azije", Republika Tuva

Demografija uredi

Federalni subjekti uredi

Okrožje obsega zahodnosibirsko (del) in vzhodnosibirsko gospodarsko regijo ter deset federalnih subjektov:

 
# Zastava Grb Federalni subjekt Površina km2[1] Št. prebivalcev (2010) Glavno mesto
Upravni center
Zemljevid
1     Republika Altaj 92.900 206.168 Gorno-Altajsk  
2     Altajski okraj 168.000 2.419.755 Barnaul  
3     Irkutska oblast 774.800 2.248.750 Irkutsk  
4     Kemerovska oblast 95.700 2.763.135 Kemerovo  
5     Krasnojarski okraj 2.366.800 2.828.187 Krasnojarsk  
6     Novosibirska oblast 177.800 2.665.911 Novosibirsk  
7     Omska oblast 141.100 1.977.665 Omsk  
8     Tomska oblast 314.400 1.047.394 Tomsk  
9     Republika Tuva 168.600 307.930 Kizil  
10     Republika Hakasija 61.600 532.403 Abakan  

Religija in etnična pripadnost uredi

Religija v Sibirskem zveznem okrožju od leta 2012 (Sreda Arena Atlas)[6][7]
Ruska pravoslavna Cerkev
  
28.9%
Druge Vzhodne pravoslavne cerkve
  
1.9%
Drugo krščanstvo
  
5.2%
Islam v Rusiji
  
1.4%
Budizem v Rusiji
  
1.2%
Domače vere
  
1.6%
Duhovno ne pa versko
  
33.2%
Ateizem in neverni
  
18.7%
Drugo in neprijavljeno
  
7.9%

Po raziskavi iz leta 2012 28,9 % prebivalstva sedanjih federalnih subjektov Sibirskega federalnega okrožja (razen Burjatije in Zabajkalskega okraja) pripada Ruski pravoslavni cerkvi, 5,2 % je nepovezanih generičnih kristjanov, 1,9 % je pravoslavnih vernikov, ki ne pripadajo nobeni cerkvi ali se drži drugih (neruskih) pravoslavnih cerkva, 1,4 % je privržencev islama, 1,2 % je privržencev budizma in 1,6 % se drži neke domače vere, kot so rodnoveri, tengrizem ali tuvanski šamanizem. Poleg tega se 33,2 % prebivalcev izjavlja za »duhovne, a ne religiozne«, 18,7 % je ateistov, 7,9 % pa sledi drugim religijam ali pa na vprašanje ni odgovorilo.

 
Etnična karta Sibirskega federalnega okrožja po mestnih in podeželskih naseljih, popis 2010

Etnična sestava po popisu 2010:

Skupaj – 19.256.426

  • Rusi – 16.542.506 (85,91 %)
  • Burjati – 442.794 (2,30 %)
  • Tuvanci – 259.971 (1,35 %)
  • Ukrajinci – 227.353 (1,18 %)
  • Tatari – 204.321 (1,06 %)
  • Nemci – 198.109 (1,03 %)
  • Kazahstanci – 117.507 (0,61 %)
  • Altajci – 72.841 (0,38 %)
  • Hakasi — 70.859 (0,37 %)
  • Armenci – 63.091 (0,33 %)
  • Azerbajdžanci – 54.762 (0,28 %)
  • Belorusi – 47 829 (0,25 %)
  • Uzbekistanci – 41.799 (0,22 %)
  • Čuvaši – 40.527 (0,21 %)
  • Tadžiki – 32.419 (0,17 %)
  • Kirgizi – 30.871 (0,16 %)
  • Mordvini – 19.238 (0,10 %)
  • Romi – 15.162 (0,08 %)
  • Baškirji – 12 929 (0,07 %)
  • Šorci – 12 397 (0,06 %)
  • Korejci – 11.193 (0,06 %)
  • Moldavci – 11 155 (0,06 %)
  • Evenki – 10.243 (0,05 %)
  • Judje – 9.642 (0,05 %)
  • Mari – 9.116 (0,05 %)
  • Kitajci — 9.075 (0,05 %)
  • Udmurti – 8.822 (0,05 %)
  • Poljaki – 8.435 (0,04 %)
  • Gruzijci – 7.884 (0,04 %)
  • Estonci – 7.112 (0,04 %)
  • Dolgani – 5.854 (0,03 %)
  • Osebe, ki niso navedle državljanstva – 561.206 (2,91 %)

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »1.1. ОСНОВНЫЕ СОЦИАЛЬНО-ЭКОНОМИЧЕСКИЕ ПОКАЗАТЕЛИ в 2014 г.« [MAIN SOCIOECONOMIC INDICATORS 2014]. Regions of Russia. Socioeconomic indicators - 2015 (v ruščini). Russian Federal State Statistics Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. julija 2016.
  2. 2,0 2,1 Russian Federal State Statistics Service (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [2010 All-Russian Population Census, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [2010 All-Russia Population Census] (v ruščini). Federal State Statistics Service.
  3. »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
  4. »Siberia Federal District, Russia (Siberian)«. RussiaTrek.org. Pridobljeno 15. julija 2012.
  5. »Официальный интернет-портал правовой информации«. publication.pravo.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2022. Pridobljeno 4. novembra 2018.
  6. "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia" Arhivirano 2017-12-06 na Wayback Machine.. Sreda, 2012.
  7. 2012 Arena Atlas Religion Maps. "Ogonek", № 34 (5243), August 27, 2012. Retrieved April 21, 2017. Archived.

Zunanje povezave uredi