Seznam salzburških škofov in nadškofov

Službo salzburškega nadškofa kot vodje salzburške nadškofije so opravljali naslednji ljudje. (Samo prvi omenjeni, in sicer Rupert, Vitalis, Flobrigis, Janez I. in Virgil, so bili salzburški škofje ali škofje v Salzburgu). Od začetka 14. stoletja do konca nadškofovanja leta 1803 so bili salzburški nadškofje cesarski knezi Svetega rimskega cesarstva in so se imenovali knezo-nadškofje.

Obrazložitev seznama

Salzburški nadškof vodi škofijo in je metropolit salzburške cerkvene province. Nosi naziv rojen papežev legat (legatus natus) in primas Germanije (Primas Germaniae), kar je ob začetku reformacije pripadlo magdeburški nadškofiji v začetku 16. stoletja začasno, od vestfalskega miru leta 1648 pa trajno in sta ga priznala cesar in papež.

Prvi škofje do Friderika<span typeof="mw:Entity" id="mwGw"> </span>I. so bili tudi opatje samostana sv. Petra (opatje-škofje). Do sekularizacije leta 1803 in ustanovitve Salzburške vojvodine je bil nadškof tudi posvetni glavar (knezoškof ) salzburške nadškofije. Andreas Rohracher se je temu formalnemu naslovu prvič odpovedal leta 1951, od takrat pa se voditelji škofije tudi uradno imenujejo salzburški nadškof.

Kopičenje članov majhnih plemiških družin v pisarni nadškofa je posledica dejstva, da je Salzburška katedrala po regentstvu Ernst vojvoda Bavarski odločil se je, da noben član Bavarske ali avstrijske vladajoče družine ne sme več prevzeti tega.

Seznam škofov v Salzburgu oziroma salzburških škofov

Priimek	vladanje
Rupert (opat-škof v Salzburgu, tudi škof v Wormsu)	696-716/18
Vitalis (opat-škof v Salzburgu)	718–727(?)
Flobrigis (latinizirano Flobargisus, opat-škof v Salzburgu)	približno 730–ok. 737
Janez I. (opat-škof nove salzburške škofije)	739-745
Virgil	745-784
(Beretricus, začasni vodja)	784-785
Arn(o) (prvi opat nadškof nove salzburške nadškofije od leta 798)	785-821

Seznam salzburških nadškofov

Ime	Čas vladanja
Arn(o) (prvi opat nadškof nove salzburške nadškofije od leta 798)	785–821
Adalram	821–836
Liupram	836–859
Adalvin	859–873
Adalbert I.	873–874
Teotmar (Dietmar I.)	874–907
Pilgrim I.	907–923
Albert II. (Odalbert)	923–935
Egilolf	935–939
Herold	939–955
Friderik I. (zadnji opat-nadškof)	958–991
Hartvik (prvi nadškof po ločitvi nazivov/služb)	991–1023
Gunter Meißenški	1023–1025
Ditmar II.	1025–1041
Baldvin	1041–1060
Gebhard	1060–1088
– Bertold Moosburški – protinadškof, imenovan od cesarja"	1085–1106
Timo (Benediktinec)	1090–1098
Konrad I. Abenberški	1106–1147
Eberhard I.Biburški (Benediktinec)	1147–1164
Konrad II. Babenberški	1164–1168
Albert III. Češki	1168–1177
– Henrik I. Berhtesgadenski – protinadškof, izvoljen po cesarskem ukazu«	1174–1177
Kardinal Konrad III. Wittelsbaški	1177–1183
Albert III. Češki (drugič)	1183–1200
Eberhard II. Regensberški	1200–1246
Burhart I. Ziegenhainski	1247
Filip Spanheimski (Administrator, Izvolitev za nadškofa)|1247–1257
Ulrik Sekavski	1257–1265
Vladislav Šlezijski	1265–1270
Friderik II. Walchenski	1270–1284
Rudolf I. Hoheneški (Benediktinec)	1284–1290
Konrad IV. Fohnsdorfski	1291–1312
Vajkart Polheimski	1312–1315
Friderik III. Lipniški	1315–1338
Henrik Pirnbrunnski	1338–1343
Ortolf Vivšniški (Weißeneški)	1343–1365
Pilgrim II. Puchheimski	1365–1396
Gregor Šenk Ostroviški	1396–1403
Eberhard III. iz Neuhausa (od 1403–1406 »izvoljeni nadškof«, nadškof od 1406)	1403–1427
– Bertold Wehingenski – "proti nadškof, imenovan na pobudo vojvode Viljema"	1403–1406
Eberhard IV. Starhemberški	1427–1429
Janez II. Reisberški	1429–1441
Friderik IV. Točaj Emmerberški	1441–1452
Sigismund I. Volkersdorfski	1452–1461
Kardinal Burhard II. Višprijski (von Weißpriach)	1461–1466
Bernard Rohrski	1466–1482
Janez III. Beckenschlager	1482–1489
– Krištof Ebran Wildenberški – zadnji »proti nadškof«, ki ga je tajno izvolil stolni kapitelj	1487–1487
Friderik V. grof Schaunberški	1489–1494
Sigmund II. Holleneški	1494–1495
Lenard Hodiški (von Keutschach)	1495–1519
Kardinal Matevž Lang Wellenburški	1519–1540
Ernest vojvoda Bavarski (Administrator)	1540–1554
Mihael Kuenburški	1554–1560
Janez Jakob von Kuen-Belasy	1560–1586
Jurij Kuenburški	1586–1587
Volf Ditrik Raitenauski	1587–1612
Marko Sittikus grof Hohenemski	1612–1619
Paris grof Lodronski	1619–1653
Kardinal Guidobald grof Thunski in Hohensteinski	1654–1668
Kardinal Max Gandolf Kuenburški	1668–1687
Janez Ernest grof Thunski in Hohensteinski	1687–1709
Franc Anton knez iz Harracha	1709–1727
Leopold Anton Eleuterius baron Firmianski	1727–1744
Jakob Ernest grof Liechtensteinski	1745–1747
Andrej Jakob grof Dietrichsteinski	1747–1753
Sigismund III. Krištof grof Schrattenbach	1753–1771
Hieronim grof Colloredo	1772–1812
Sigmund Krištof grof Zeilski in Trauchburški (Administrator)	1812–1814
Leopold Maksimilijan grof Firmianski (Administrator)	1816–1822
Auguštin Janez Jožef Gruber	1823–1835
Kardinal Friderik Janez Jakob Celestin Schwarzenberški	1835–1850
Kardinal Maksimilijan Jožef Tarnóczy	1851–1876
Franc Albert Eder (Benediktinec)	1876–1890
Kardinal Janez Evangelist Haller	1890–1900
Kardinal Janez Baptist Katschthaler	1900–1914
Baltazar Kaltner	1914–1918
Ignacij Rieder	1918–1934
Sigismund Waitz	1934–1941
Andrej Rohracher	1943–1969
Edvard Macheiner	1969–1972
Karl Berg	1973–1988
Georg Eder	1989–2002
Alois Kothgasser Salezijan	2003–2013
Alois Kothgasser Salezijan (apostolski administrator)	2013–2014
Franz Lackner Frančiškan	od 7. januarja 2014

Literatura

• Ernst Friedrich Mooyer: Seznami nemških škofov od leta 800 našega štetja. Minden 1854, str. 92–93 .
• Franz Ortner : Salzburška cerkvena zgodovina. Od začetka do danes . Univ.-Verlag Anton Pustet, Salzburg 1988, str. 188–189, ISBN 3-7025-0252-1 .

Spletne povezave

• Primeri nekaterih grbov salzburških nadškofov