Seznam španskih kraljev
To je seznam španskih kraljev, ki so vladali združeni Španiji. Pred njimi so na tem območju vladali:
- Vizigotski kralji
- Kordobski kalifi
- Kralji Aragonije in grofje Barcelone
- Kralji Kastilje in Leona in kralji Asturije
- Kralji Navare
Kralj Španije | |
---|---|
Rey de España | |
Na položaju | |
Filip VI. od 19. junija 2014 | |
Podatki | |
Nagovor | njegovo veličanstvo |
Domnevni dedič | Leonor, asturijska princesa |
Prvi nosilec | Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski (Katoliška kralja) |
Rezidenca | Kraljeva palača, Madrid (uradna) Zarzuelska palača (zasebna) |
Imenuje | deden naziv |
Spletna stran | http://www.casareal.es |
Te linije so se združile ob poroki Ferdinanda II. Aragonskega in Izabele I. Kastiljske Čeprav sta njuni kraljestvi ostali ločeni, sta jima vladala kot eni enoti. Ferdinand je zavzel tudi južni del Navarre in ga priključil Španiji. Izabela je svoje kraljestvo zapustila hčeri Ivani Kastiljski (nora). Med njeno norostjo je Ferdinand opravljal funkcijo regenta, dokler ga ni zamenjal Ivanin mož Filip I. Kastiljski (sin Maksimilijana I. Habsburškega in Marije Burgundske). Po Filipovi smrti je Ferdinand spet prevzel regentstvo. Ivanin sin Karel I. je nasledil Ivano na Kastiljskem prestolu in Ferdinanda na Aragonskem, tako sta se kraljestvi združili.
Španski kralji in kraljice:
urediHabsburžani
urediHabsburžani (ali Avstrijci) so potomci Karla I., ki je bil tudi svetorimski cesar Karel V. Za sabo je zapustil kraljestvo, ki je nekaj časa obsegalo tudi Nizozemsko, vendar pa naziv svetega rimskega cesarja ni prešel na španske monarhe.
- Karel I. Španski, tudi Karel V., sveti rimski cesar: 23. januar 1516–16. januar 1556
- Filip II.: 16. januar 1556–13. september 1598, leta 1580 je bila pridružena Portugalska
- Filip III.: 13. september 1598–31. marec 1621
- Filip IV.: 31. marec 1621–17. september 1665, leta 1640 je Portugalska spet postala neodvisna
- Karel II.: 17. september 1665–1. november 1700[1]
Burboni
urediŠpanska veja Burbonov je izvirala iz francoske kraljeve družine.
- Filip V.: 16. november 1700–14. januar 1724
- Ludvik I.: 14. januar–31. avgust 1724[2]
- Ferdinand V. (vrnjen): 6. september 1724–9. julij 1746
- Ferdinand VI.: 9. julij 1746–10. avgust 1759
- Karel III.: 10. avgust 1759–14. december 1788
- Karel IV.: 14. december 1788–19. marec 1808
- Ferdinand VII.: 19. marec–6. maj 1808[3]
- Karel IV. (vrnjen): 6. maj 1808[4]
Bonaparte
urediBurboni (prva restavracija)
uredi- Ferdinand VII.: 11. december 1813–29. september 1833
- Izabela II.: 29. september 1833–30. september 1868[6]
Savojci
urediPrva španska republika 1873–1874
Burboni (druga restavracija)
urediDruga španska republika 1931–1939
vladal Francisco Franco 1939–1975[8]
Burboni (tretja restavracija)
uredi- Juan Carlos I.: 22. november 1975–19. junij 2014
- Filip VI.: 19. junij 2014–danes
Opombe
uredi- ↑ Po smrti Karla II. je bilo kratko medvladje, ko so čakali odločitev, če se bo Filip V., Anžujski grof, odločil prevzeti prestol.
- ↑ Po smrti kralja Ludvika je bilo kratko medvladje, dokler njegov oče ni prevzel prestola.
- ↑ V velikem delu Španije Ferdinandovega odstopa niso sprejeli, saj je odstopil pod pritiskom. Vrhovna hunta, ustanovljena 25. septembra 1808, ki je bila priznana za legitimno vlado s strani Velike Britaniej, Portugalske in drugih, je Ferdinanda še naprej priznavala za kralja.
- ↑ Po odstopu Karla IV. je bilo en mesec medvladje, kot guverner je vladal Joachim Murat.
- ↑ To je bil Jožef, Napoleonov brat. Kot kralj ni bil sprejet povsod in po burbonski restavraciji so večino njegovih zakonov razglasili za neveljavne.
- ↑ Po Izabelinem odstopu je bilo skoraj dvoletno brezvladje, med katerim je vlada iskala novega monarha v tujini.
- ↑ Po smrti Alfonza XII. se je začelo regentstvo. Do odločitve o novem kralju je bilo treba počakati do rojstva Alfonzovega posthumnega sina, Alfonza XIII. Če bi bil otrok deklica, bi kraljica postala Alfonzova najstarejša hči, Maria Mercedes, znana tudi kot Infanta Doña, princesa Asturijska. Regentka je bila otrokova mati, Maria Cristina.
- ↑ Leta 1947 je Franco razglasil obnovitev monarhije, vendar ni dovolil prestolonasledniku, Juanu Burbonskemu, zasesti prestola.