Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi

seznam Wikimedie

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) označuje območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih predlagale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2] Litva je konvencijo sprejela 31. marca 1992, zaradi česar so njena naravna in zgodovinska območja upravičena do vključitve na seznam. Prvo mesto, dodano na seznam, je bilo zgodovinsko središče Vilne leta 1994. Nadaljnja mesta so bila dodana leta 2000, 2004, 2005 in 2023.[3] Skupaj je na seznamu pet krajev,[4][5][6] od katerih so vse kulturne. Dve območji sta nadnacionalni: Kursko koso si deli z Rusijo, Struvejev geodetski lok pa z devetimi drugimi državami. Poleg svojih območij svetovne dediščine ima Litva tudi eno lastnino na svojem poskusnem seznamu.

Mesta svetovne dediščine v Litvi. Modre pike označujejo lokacije Struvejevega geodetskega loka.

Kraji svetovne dediščine

uredi

Unesco navaja mesta pod desetimi kriteriji; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[7]

  * Transnational site
World Heritage Sites
Mesto Slika Lokacija (okrožje) Leto vpisa Kriteriji Opis
Zgodovinsko središče Vilne   Vilna 1994 541; ii, iv (kulturno) Vilna je bila od 13. do konca 18. stoletja politično središče Velike litovske kneževine. Zgodovinsko središče obsega območja grajskega kompleksa Vilna (trije gradovi, prvi sega okoli leta 1000 n. št., Gediminasov stolp na sliki) in območje, ki je bilo v srednjem veku obdano z obzidjem. Tloris ulice je radialen, izhaja iz prvotnega grajskega prostora. Kljub vpadom in delnemu uničenju je mesto ohranilo veliko število stavb, v gotskem, renesančnem, baročnem in neoklasicističnem slogu. Zgodovinske znamenitosti so katedralni trg, mestna hiša in kompleks univerze v Vilni.[8]
Kurska kosa*   Neringa in okrožje Klaipėda 2000 994; v (kulturno) Kurska kosa, 98 kilometrov dolga peščena sipina, ki ločuje Kursko laguno od Baltskega morja, je bila naseljena že v prazgodovini. Intenzivna sečnja v 17. in 18. stoletju je povzročila, da so se sipine premikale proti laguni in pri tem pokopale najstarejše naselbine. Dela za stabilizacijo sipin so se začela v 19. stoletju in še vedno potekajo. Vključuje gradnjo zaščitnega grebena sipin ter zasaditev dreves in živih mej. Sčasoma so se nekatere starodavne ribiške vasi spremenile v turistična letovišča s svetilniki, pomoli, cerkvami, šolami in vilami. Območje je pomembno tudi zaradi peščene flore in favne ter kot selitvena pot ptic. Severni del kose je v Litvi, medtem ko je južni del v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.[9]
Arheološko najdišče Kernavė (kulturni rezervat Kernavė)   okrožje Širvintos 2004 1137; iii, iv (kulturno) Območje okoli mesta Kernavė je bilo neprekinjeno naseljeno že od 9. ali 8. tisočletja pred našim štetjem in obstaja več plasti arheoloških najdb iz različnih obdobij. Najvidnejši ostanki so iz srednjega veka, iz 13. stoletja, ko je bilo Kernavė pomembno fevdalno mesto. Imelo je obsežen utrdbeni sistem, katerega deli (pet gradišč) so vidni še danes. Mesto je v poznem 14. stoletju uničil Tevtonski viteški red, vendar se je človeška zasedba območja nadaljevala vse do modernih časov. Leta 1989 je bil ustanovljen kulturni rezervat.[10]
Struvejev geodetski lok*   Panemunėlis, Nemenčinė, Nemėžis 2005 1187, ii, iii, vi
(kulturno) 		Struvejev geodetski lok je niz triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od Hammerfesta na Norveškem do Črnega morja. Točke je postavil v raziskavi astronom Friedrich Georg Wilhelm von Struve, ki je prvi izvedel natančno izmero dolgega odseka poldnevnika, kar je pomagalo ugotoviti velikost in obliko Zemlje. Prvotno je bilo 265 postajnih točk. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so tri v Litvi. Na sliki je najdišče v Meškonisu.[11]
Modernistični Kaunas: arhitektura optimizma, 1919-1939   Kaunas 2023 1661, iv (cultural) V medvojnem obdobju je Poljska izgubila zgodovinsko prestolnico Litve, Vilno, Kaunas pa je bil imenovan za začasno prestolnico. To je sprožilo gradbeni razmah, saj je bilo treba zgraditi vso vitalno infrastrukturo za novo državo. Arhitekturni slog je združil nacionalno tradicijo in sodobne vplive iz tujine ter oblikoval lokalno šolo modernizma. Do danes se je ohranilo več kot 6000 stavb iz tega obdobja, vključno s cerkvijo Kristusovega vstajenja, glavno pošto (na sliki), stavbo Banke Litve in stavbo Oficirskega kluba.[12][13][14]

Tentative list

uredi

Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete samo, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.[15] Litva je eno nepremičnino uvrstila na svoj okvirni seznam.

Tentative sites
Mesto Slika Lokacija (okrožje) Leto vpisa Kriteriji Opis
Zgodovinski narodni park Trakai   Trakai 2003 (mešano) Zgodovinski narodni park Trakai pokriva kulturno krajino z gozdovi, jezeri, morenskimi griči (ki so nastali po zadnji ledeni dobi) in kmetijskimi površinami. Ti raznoliki habitati so dom številnim redkim rastlinskim in živalskim vrstam. Podatki o človeški poselitvi območja segajo v leto 4000 pr. n. št. Mesto Trakai je bilo prvič omenjeno v 14. stoletju. Za utrdbe sta zgrajena dva gradu; dobro ohranjen grad na otoku Trakai in grad na polotoku Trakai. Trakai je v 15. stoletju dobil magdeburške pravice. Bilo je večkulturno mesto, v katerem so živele skupnosti Karaimov, Tatarov, Litovcev, Rusov, Judov in Poljakov.[16]

Sklici

uredi
  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Lithuania«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 6. januarja 2006. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  4. ↑ Jurgita Laurinėnaitė-Šimelevičienė (19. junij 2019). »Lithuania | UNESCO World Heritage sites to visit in Lithuania«. lietuva.lt. Arhivirano iz spletišča dne 20. julija 2020. Pridobljeno 20. julija 2020.
  5. ↑ Gregory Sousa (25. april 2017). »UNESCO World Heritage Sites In Lithuania«. WorldAtlas. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2016. Pridobljeno 20. julija 2020.
  6. ↑ Augustinas Žemaitis. »UNESCO sites in Lithuania « True Lithuania«. www.truelithuania.com. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2017. Pridobljeno 20. julija 2020.
  7. ↑ »UNESCO World Heritage Centre – The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  8. ↑ »Vilnius Historic Centre«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. oktobra 2005. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  9. ↑ »Curonian Spit«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. novembra 2005. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  10. ↑ »Kernavė Archaeological Site (Cultural Reserve of Kernavė)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. februarja 2006. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  11. ↑ »Struve Geodetic Arc«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  12. ↑ »Modernist Kaunas: Architecture of Optimism, 1919-1939«. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2023. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  13. ↑ »Modernist Kaunas: Architecture of Optimism, 1919-1939. Executive Summary«. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2023. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  14. ↑ »Modernist Kaunas: Architecture of Optimism, 1919-1939 (Nomination Dossier)« (PDF). Kaunas. 2021. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  15. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
  16. ↑ »Trakai Historical National Park«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2006. Pridobljeno 15. decembra 2019.

[[]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Litvi&oldid=6237013«