Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji

seznam Wikimedie

Svetovna dediščina Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je pomembna za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Unescovi konvenciji o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.[1] Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in najdišča (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dediščina.[2]

Mesta svetovne dediščine v Latviji, modre pike označujejo mesta Struvejev geodetski lok
Stolnica svetega Jakoba, Riga

Latvija je konvencijo sprejela 10. januarja 1995, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam.[3]Na seznamu ima tri mesta, vsa navedena zaradi njihovega kulturnega pomena. Nazadnje dodano mesto na seznam je bilo staro mesto Kuldīga leta 2023. Struvejev geodetski lok je nadnacionalno območje in si ga deli z devetimi drugimi državami. Poleg tega ima Latvija tri nepremičnine na svojem poskusnem seznamu.

Svetovna dediščina

uredi

Unesco navaja območja po desetih merilih; vsaka prijava mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni.[4]

  * Transnational site
World Heritage Sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Zgodovinsko središče Rige   Riga 1997 852; i, ii (kulturno) Riga, ustanovljena leta 1201, je bila glavno hanzeatsko mesto od 13. do 15. stoletja. Iz tistega obdobja ni ostalo veliko hiš, saj jih je uničil požar ali vojna. Kasneje se je Riga hitro razširila v 19. in zgodnjem 20. stoletju, ko so zgradili številne Art nouveau stavbe. Riga ima največjo koncentracijo stavb v tem slogu v Evropi. Na sliki je Hiša Bratovščine črnoglavcev.[5]
Struvejev geodetski lok*   Ērgļi, Jēkabpils 2005 1187, ii, iii, vi
(kulturno) 		Struvejev geodetski lok je niz triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od Hammerfesta na Norveškem do Črnega morja. Točke je postavil v raziskavi astronom Friedrich Georg Wilhelm von Struve, ki je prvi izvedel natančno izmero dolgega odseka poldnevnika, kar je pomagalo ugotoviti velikost in obliko Zemlje. Prvotno je bilo 265 postajnih točk. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od tega dve v Latviji (na sliki oznaka pri Sestu-Kalns)[6]
Staro mesto Kuldīga   Kuldīga 2023 1658; v (kulturno) Zgodovinsko središče mesta Kuldīga je dobro ohranjeno in sega v obdobje od poznega 16. do 18. stoletja, ko je bilo mesto upravno središče vojvodstva Kurlandije in Semigalije. Mešanica arhitekturnih slogov odraža kulturno izmenjavo z državami okoli Baltskega morja.[7]

Poskusni seznam

uredi

Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam začasnih območij, ki jih lahko upoštevajo pri nominaciji. Nominacije za seznam svetovne dediščine so sprejete samo, če je bilo območje predhodno uvrščeno na poskusni seznam.[8] Latvija na svojem poskusnem seznamu navaja tri nepremičnine.

Tentative sites
Ime Slika Lokacija Leto vpisa UNESCO kriterij Opis
Meandri Zgornje Daugave   Reka Zahodna Dvina od Piedruje do Daugavpilsa 2011 v, viii, x (mešano) Zgornja dolina reke Zahodne Dvine ima zanimive postglacialne reliefne oblike, ki so nastale pred več kot 13–15 tisoč leti. Območje je bilo poseljeno že tisočletja in ima več tipov kulturne krajine: obredno (sakralni objekti, starodavna grobišča, pokopališča in razpela), socialno in gospodarsko (urbanizacija, kmečka naselja).[9]
Arheološki kompleks Grobiņa   Grobiņa 2017 iii (kulturno) Arheološko celoto Grobiņa sestavljajo ostanki naselbin in grobišč, ​​ki segajo v obdobje med 7. in 9. stoletjem, ko so se Skandinavci začeli preseljevati čez morje. Grobiņa je bilo naselje, ko so živeli ob lokalnem kuronskem prebivalstvu, kar je pripomoglo k kulturni izmenjavi.[10]
Palača Rundāle z vrtom in gozdnim parkom   Rundāle 2021 i, ii, iv (kulturno) Baročno zasnovano palačo je skupaj z vrtom in gozdnim parkom zasnoval italijanski arhitekt Francesco Bartolomeo Rastrelli. Zgrajena je bila za vojvode Kurlandije kot poletna rezidenca. Začetna gradnja je potekala v 1730-ih, medtem ko je notranjost dobila nov poznorokokojski zaključek v 1760-ih. Palača je ohranila celovitost svoje arhitekturne zasnove iz 18. stoletja.[11]

Sklici

uredi
  1. ↑ »The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 21. septembra 2010.
  2. ↑ »Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ »Latvia«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2020. Pridobljeno 24. novembra 2019.
  4. ↑ »The Criteria for Selection«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 12. junija 2016. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  5. ↑ »Historic Centre of Riga«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2020. Pridobljeno 18. decembra 2019.
  6. ↑ »Struve Geodetic Arc«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  7. ↑ »Old town of Kuldīga«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. septembra 2023. Pridobljeno 18. septembra 2023.
  8. ↑ »Tentative Lists«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 1. aprila 2016. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
  9. ↑ »Meanders of the Upper Daugava«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  10. ↑ »Grobiņa archaeological ensemble«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2020. Pridobljeno 23. novembra 2019.
  11. ↑ »Rundāle Palace Ensemble with a Garden and Forest Park«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 21. julija 2021. Pridobljeno 1. avgusta 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_v_Latviji&oldid=6237038«