Wikipedija

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

seznam Wikimedie

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina. Kraje svetovne dediščine ureja Unescova konvencija iz leta 1972.[1]

Kraji svetovne dediščine v Češki republiki

Kulturno dediščino tvorijo spomeniki, na primer arhitekturna dela, mogočni kipi ali napisi, skupine zgradb in kraji, vključno z arheološkimi najdišči. Med naravne znamenitosti spadajo fizikalne in biološke tvorbe, geološke in fitziografske tvorbe, vključno s habitati ogroženih vrst rastlin in živali, in naravni kraji, pomembni z znanstvenega, okoljevarstvenega ali lepotnega vidika.[2]

Prvi kraji na ozemlju sedanje Češke republike so bili na seznam vpisani na 16. seji Odbora za svetovno dediščino v Santa Feju, Združene države Amerike, leta 1992. Češka je bila takrat še del Češkoslovaške republike. Na tej seji so bila na seznam vpisana tri mesta: zgodovinsko središče Prage, zgodovinsko središče Českega Krumlova in zgodovinsko središče Telča.[3]

Po razpustitvi Češkoslovaške republike 1. januarja 1993 se je država razdelila na Češko in Slovaško republiko. Češka republika je Unicefovo konvencijo sprejela 26. marca 1993 in nasledila tri že vpisane kraje. Do leta 2021 je bilo na seznam svetovne dediščine vpisanih še 14 krajev, 17. krajev pa je bilo vpisanih na seznam kandidatov. Vsa mesta spadajo v domeno kulture. Rudarsko regijo Erzgebirge/Krušnohoří si Češka deli z Zvezno republiko Nemčijo. Zadnji vpisani kraj je bila Krajina za vzrejo in urjenje paradnih vlečnih konj v Kladrubyh nad Labem leta 2019.

Seznam krajev uredi

UNESCO ocenjuje kandidata za vpis na seznam po deset kriterijih. Kriteriji od i do vi so kulturni, od vii do x pa naravni. Vsak kraj mora ustrezati vsej enemu kriteriju.[4]

  * Večnacionalni
Kraj Slika Regija Leto vpisa Referenčna številka in kriteriji Opis
Zgodovinsko središče Prage   Praga 1992 616; ii, iv, vi (kulturni) Praga ob reki Vltavi je bila pomembno mesto že v srednjem veku. Med vladanjem svetega rimskega cesarja Karla IV. je bilo v mestu zgrajenih več pomembnih zgradb v gotskem slohu, vključno s Hradčani, stolnico sv. Vida in Karlovim mostom. Karlova univerza, ki je bila ustanovljena leta 1348 in spada med najstarejše univerze v Evropi, je še vedno eno od vodilnih središč učenosti. Meje kraja svetovne dediščine so se leta 2012 nekoliko spremenile.[5]
Zgodovinsko središče Českega Krumlova   Južna Češka 1992 617; iv (kulturni) Český Krumlov je bil zrajen v 13. stoletju na meandru reke Vltave okoli gradu z enakim imenom. Grad je bil zgrajen v gotskem slogu s kasnejšimi dodatki v poznogotskem, baročnem in renesančnem slogu. Mesto je ohranilo srednjeveški razpored ulic in baročne in renesančne poslikave na pročeljih hiš. Industrializacija v 19. stoletju nanj ni vplivala.[6]
Zgodovinske središče Telča   Vysočina 1992 621; i, iv (kulturni) Mesto Telč je bilo zelo verjetno ustanovljeno sredi 14. stoletja kot načrtovano naselje na področju, ki so ga pred tem pokrivali obsežni gozdovi. Glavni namen njegove ustanovitve je bilo širjenje političnega in gospodarskega vpliva v to regijo. V središču mesta dominira renesančni grad, zgrajen na gotskem predhodniku. Trikotni glavni trg obdajajo renesančne in baročne meščanske hiše z zelo različnimi prečelji, povezane z neprekinjeno arkado.[7]
Cerkev svetega Janeza Nepomuka, Zelená Hora   Vysočina 1994 690; iv (kulturni) Romarska cerkev sv. Janeza Nepomuka je bila grajena od leta 1719 do 1727 po kanonizaciji Janeza Nepomuka. Načrte zajo je naredil Jan Santini Aichel v arhitekturnem slogu prehoda med gotiko in barokom.[8]
Kutná Hora: zgodovinsko mestno središče s cerkvijo sv. Barbare in stolnica Marijinega vnebovzetja v Sedlecu   Osrednja Češka 1995 732; ii, iv (kulturni) V poznem 13. stoletju so v okolici Kutne Hore odkrili bogata nahajališča srebra, s čimer se je začel razvoj in razcvet mesta. V 14. stoletju je Kutna Hora postala kraljevo mesto. Zgodovinsko mestno središče je ohranilo srednjeveško zasnovo. Najpomembnejši zgradbi v mestu sta gotska cerkev sv. Barbare, okrašena s freskami s prikazi iz rudarskega življenja, in stolnica Naše Gospe v Sedlecu. Slednja je bila pred tem cerkev cistercijanskega samostana. V 18. stoletju je bila obnovljena v baročnem slogu.[9]
Kulturna krajina Lednice-Valtice   Jućna Moravska 1996 763; i, ii, iv (kulturni) Posest Lednice-Valtice je ena od največjih umetnih krajin v Evropi, saj meri kar 200 km2. Lastniki posesti so bili vojvode Liechtensteinski. Svojo posest so v obdobju od 17. do 20. stoletja pretvorili v izjemno kulturno krajino. Zgradili so več podeželskih hiš, graščin, cerkva in drugih zgradb v baročnem in novoklasičnem slogu ter mrežo avenij, steza in gozdnih poti. Vrtovi in parki so se zgledovali po angleških krajinskih parkih.[10]
Vrtovi in grad v Kroměřížu   Zlín 1998 860; ii, iv (kulturni) Grad v Kroměřížu je bil grajen v 17. in 18. stoletju v zgodnjem baročnem slogu in skužil kot rezidenca olomouških škofov. Grajski park, urejen v letih 1665-1677, je redek primer baročnega parka, ki je ostal relativno nedotaknjen, in je bil zgled drugim parkov v Srednji Evropi. V parku so zgradbe v novoklasičnem in francoskem cesarskem slogu.[11][12]
Rezervat zgodovinske vasi Holašovice   Južna Češka 1998 861; ii, iv (kulturni) Vas Holašovice je dobro ohranjen primer tradicionalne srednjeevropske vasi. V vasi so večje in manjše kmetije iz 18. n 19. stoletja s pročelji, okrašenimi s štukaturami. Slog je znan kot južnočeški ljudski baročni slog.[13]
Grad Litomyšl   Pardubice 1999 901; ii, iv (kulturni) Grad Litomyšl je bil zgrajen v renesančnem slogu kot podeželska rezidenca v drugi polovici 16. stoletja. Grad je štirikrilna trinadstropna zgradba. Eno od kril ima dvonadstropno arkadno galerijo. Pročelje je okrašeno v grafitni tehniki. Notranjost je okrašena v baročnem slogu. Ohranjenih je tudi več pomožnih zgradb.[14]
Steber Svete trojice v Olomoucu   Olomouc 2000 859; i, iv (kulturni) Steber Svete trojice stoji v zgodovinskem središču Olomouca. Postavljen je bil kot kužno znamenje na začetku 18. stoletja. Zgrajen je v regionalnem slogu, znanem kot olomouški barok. Visok je 35 m in kot tak najvišji v Evropi. Načrt zanj je naredil Václav Render. Veliko kipov z versko vsebino je delo kiparja Ondřeja Zahnerja. V podstavku stebra je tudi majhna kapela.[15][16]
Vila Tugendhat   Južna Moravska 2001 1052; ii, iv (kulturni) Vilo Tugendhat je zasnoval nemški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe v 20. letih 20. stoletja za Greto in Fritza Tugendhata, člana bogate industrijalske družine iz Brna. Vila je primer mednarodnega arhitekturnega sloga. Mies van der Rohe je oblikoval tudi pohištvo in vrt ob vili.[17]
Judovska četrt in bazilika sv. Prokopija v Třebíču   Vysočina 2003 1078; ii, iii (kulturni) Mesto Třebíč stoji na bregovih reke Jihlave. Bazilika sv. Prokopija je bila zgrajena v 13. stoletju, prvotno kot del benediktinskega samostana. Mestna judovska četrt je dobro ohranjen primer srednjeveškega judovskega geta. Tipične zgradbe imajo dva namena: v pritličjih so trgovine in delavnice, v gornjih nadstropjih pa bivalni prostori. Judovski pokopališči sta iz 15. oziroma 19. stoletja.[18]
Rudarska regija Erzgebirge/Krušnohoří   Severna Češka 2019 1478; ii, iii, iv (kulturni) Rudogorje se razteza čez jugovzhodno Nemčijo in severozahodno Češko. Regija je bila že v 12. stoletju pomemben vir kovin, vključno s srebrom (predvsem v 15. in 16. stoletju), kositrom, kobaltom in v poznem 19. in 20. stoletju z uranom. Regijo so izoblikovale predvsem inovacije v rudarstvu in metalurgiji.[19]
Krajina za vzrejo in urjenje paradnih vlečnih konj v Kladrubyh nad Labem   Pardubice 2019 1579; iv, v (kulturni) Kobilarna v Kladrubyh nad Labem je bila ustanovljena leta 1579 v poplavnem delu porečja Labe, v katerem so tudi ostanki obrežnega gozda. Kobilarna vzreja konje haldrubske pasme, ki so se na habsburškem dvoru uporabljali za vleko paradnih kočij.[20]

Seznam kandidatov uredi

Poleg krajev, že vpisanih na seznam svetovne dediščine, lahko države članice vzdržujejo tudi seznam krajev, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo pogoje za vpis na seznam svetovne dediščine. Vpis na slednjega je mogoč le, če je bil kraj pred tem vpisan na seznam kandidatov.[21] Češka ima od leta 2021 na svojem okvirnem seznamu kandidatov 17 krajev.[22]

Kraj Slika Regija Leto vpisa Unescovi kriteriji Opis
Renesančne hiše v Slavonicah   Južna Češka 2001 i, ii, iv (kulturni) Mesto Slavonice leži na križišču pomembnih trgovskih poti. Njegov pomen je še bolj zrasel z ustanovitvijo poštne postaje leta 1530. V 18. stoletju je pomen mesta upadel, zato so se poznogotske in renesančne meščanske hiše ohranile. Več hiš ima pročelja, okrašena z grafiti.[23]
Papirnica v Velkih Losinyh   Olomouc 2001 ii, iv (kulturni) Papirnica v Velkih Losinyh je bila ustanovljena leta 1591 in od takrat neprekinjeno obratuje. Večina sedanje zgradbe je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja, ko je bila papirnica temeljito prenovljena. Na začetku 20. stoletja je vodno kolo zamenjala Francisova turbina in papirnica je začela z elektriko oskrbovati tudi samo mesto. Od leta 1987 je v njej muzej papirništva.[24]
Mreža ribnikov v Třeboňskem bazenu   Južna Češka 2001 i, ii, iii, iv, v (kulturni) Ribogojništvo v okolici mesta Třeboň se je začelo v srednjem veku, ko je mesto leta 1366 prišlo v last rodbine Rožmberk (nemško Rosenberg). Zgrajenih je bilo več ribnikov s pripadajočo infrastrukturo kot so kanali in zapornice. Največji je Rožmberški ribnik.[25]
Skalna mesta Češki raj   več lokacij 2001 (naravni) Český ráj tvori več krajev s skalnimi tvorbami, nastalimi z erozijo krednih peščenjakov. Na sliki so tvorbe v Hrubi Skali.[26]
Najdišča Velike Moravske: utrjeno slovansko naselje v Mikulčicah – Cerkev sv. Margarete Antioške v Kopčanyh*   Južna Moravska 2001 iii, v (kulturni) Mikulčice so bile pomembno utrjeno naselje slovanske države Velike Moravske v zgodnjem srednjem veku. Ozemlje države si zdaj delita Češka in Slovaška. Na najdiščih so arheologi odkrili temelje cerkva, pokopališča in ostanke utrdb. Cerkev sv. Margarete (na Slovaškem) je bila zgrajena v 9. stoletju in od 13. do 16. stoletja večkrat onnovljena.[27][28]
Industrijski kompleksi v Ostravi   Moravska-Šlezija 2001 i, iv, v (kulturni) Predlog zajema kraje tehnične dediščine, povezane s proizvodnjo železa z antracitom. Industrijski kompleks Vitkovice vključuje rudnike premoga, koksarne in plavže. Mesto je bilo več desetletij eno od najpomembnejših središč premogovništva in težke industrije v Evropi. Industrijske dejavnosti so se začele v 30. letih 19. stoletja in bile posodobljene v 10. letih 20. stoletja. Rudarjenje je bilo ustavljeno leta 1993.[29]
Terezinska trdnjava   Ústí nad Labem 2001 i, ii, iv (kulturni) Terezinska trdnjava je bila zgrajena v poznem 18. stoletju po šlezijski vojni med Avstrijo in Prusijo. Sistem utrdb sestavljata dve med seboj povezani trdnjavi. Med drugo svetovno vojno je bila manjša trdnjava gestapovski zapor, glavna trdnjava pa judovski geto, znan kot Theresienstadt.[30]
Terme Luhačovice   Zlín 2001 i, ii, iii, iv (kulturni) Kopališka dejavnost v Luhačovicah se je začela v poznem 18. stoletju in se razširila v 19. stoletju. V prvi tretjini 20. stoletja je bilo zgrajenih več novih objektov po načrtih arhitekta Dušana Jurkoviča. Objekti so zgrajeni v mešanici ljudskega sloga in art nouveau. Konstruktivistično središče je bilo zgrajeno v 30. letih 20. stoletja.[31]
Betlém, skalni kipi pri Kuksu   Hradec Králové 2001 i, ii, iv (kulturni) Betlém je sklop baročnih kipov Matthiasa Brauna. Njihovo izdelavo je v zgodnjem 18. stoletju naročil pokrovitelj kulture Franz Anton von Sporck. Kipi, ki so dobili ime po Betlehemu, so v bližini bolnišnice in kopališkega kompleksa v vasi Kuks. Vklesani v balvane peščenjaka in prikazujejo svetopisemske motive, kot so Kristusovo rojstvo in prihod Svetih treh kraljev. V sklopu je tudi več kipov svetnikov.[32]
Grad Karlštejn   Osrednja Češka 2001 i, ii, iv (kulturni) Grad Karlštejn je bil zgrajen sredi 14. stoletja za svetega rimskega cesarja Karla IV., ki je bil takrat češki kralj. Grad stoji na strmem grebenu. V njem je kapela Svetega križa, v kateri so se do leta 1420 hranile cesarske regalije in češki kronski dragulji. Grad je bil v naslednjih stoletjih večkrat prenovljen. Veliki stolp je bil prenovljen v 19. stoletju v gotskem slogu.[33]
Razširitev kraja svetovne dediščine "Zgodovinsko središče Prage" s pomembnimi spomeniki v njeni bližini   Praga 2001 i, ii, iv (kulturni) Nominacija predlaga vključitev treh spomenikov iz različnih zgodovinskih obdobij: modernistično Müllerjevo vilo, opatijo Břevnov, ustanovljeno v 10. stoletju, in letni dvorec Hvězda (Zvezda) z ogrado za divje živali (na sliki).[34]
Gorski hotel in televizijski pretvornik Ještěd   Liberec 2007 i, ii, iv (kulturni) Hiperboloidna zgradba, v kateri sta hotel in televizijski pretvornik, je zgrajena po načrtih češkega arhitekta Karla Hubáčeka. Stoji na vrhu gore Ještěd na nadmorski višini 1012 m. Gradila se je v letih 1966-1973 iz jekla in armiranega betona.[35]
Žatec – mesto hmelja   Ústí nad Labem 2007 ii, iii, iv (kulturni) Področje okoli Žatca je zaradi primernih vremenskih pogojev že od srednjega veka središče pridelave hmelja. Pridelava se je povečala zlasti v 19. stoletju in v mesto prinesla blaginjo. Iz tega obdobja je več zgradb, vključno s sušilnicami, pakirnicami, skladišči in seveda prebivališči.[36]
Kopališki in zdraviliški trikotnik v zahodni Češki   Karlovy Vary 2008 ii, iii, iv (kulturni) Kopališka mesta Karlovy Vary, Mariánské Lázně (na sliki) in Františkovy Lázně so se razvila okoli izvirov termalne in mineralne vode, primerne za zdravljenje in zabavo. Mesta so dosegla vrh v 19. in zgodnjem 20. stoletju.[37]
Velika zdraviliška mesta Evrope (Češka)*   Karlovy Vary 2014 ii, iii, iv, vi (kulturni) Večnacionalna nominacija v sedmih državah zajema pomembna evtopska zdraviliška mesta. Razvila so se ob izvirih mineralne in termalne vode, primerne za zdravljenje in zabavo. Vrh so dosegla v 18. stoletju in 20. letih 20. stoletja pred razvojem industrializiranega zdravljenja. Na Češkem so nominirana tri zdraviliška mesta: Karlovy Vary (na sliki), Mariánské Lázně in Františkovy Lázně.[38]
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope – razširitev (Češka)*   Liberec 2019 ix (naravni) Bukovi gozdovi so že na seznamu naravne dediščine v dvanajstih evropskih državah. Gozdovi evropske bukve, ki so se razširili po Evropi po zadnji ledeni dobi, so ohranjeni v nekaj osamljenih zaščitenih rastiščih v Alpah, Karpatih, Dinaridih, Sredozemlju in Pirenejih. Na Češkem je nominirano rastišče v pogorju Jizera.[39]
Stara čistilnica odpadnih voda v Bubeneču (Praga)   Praga 2020 ii, iv (kulturni) Praška čistilnica odpadnih voda v Bubeneču je tehnična dediščina iz samega začetka 20. stoletja. Načrte zanjo je naredil gradbeni inženir William Heerlein Lindley kot del obsežnega praškega sistema čiščenja odpadnih voda. Gradila se je v letih 1901 do 1906. Delovala je do leta 1967, kot obrat za obdelavo mulja do 1980. let, potem pa je bila preurejena v muzej.[40]

Sklici uredi

  1. ↑ »UNESCO World Heritage Centre The World Heritage Convention«. UNESCO World Heritage Centre. 25. oktober 2015.
  2. ↑ "Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 1. februarja 2021. Pridobljeno 3. februarja 2021.
  3. ↑ "Report of the Rapporteur". UNESCO World Heritage Centre. 14. december 1992. Arhivirano iz izvirnika 1. aprila 2016. Pridobljeno 22. julija 2014.
  4. ↑ "UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection". UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz izvirnika 14. januarja 2021. Pridobljeno 17. avgusta 2018.
  5. ↑ »Historic Centre of Prague«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  6. ↑ »Historic Centre of Český Krumlov«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  7. ↑ »Historic Centre of Telč«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  8. ↑ »Pilgrimage Church of St John of Nepomuk at Zelená Hora«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  9. ↑ »Kutná Hora: Historical Town Centre with the Church of St Barbara and the Cathedral of Our Lady at Sedlec«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  10. ↑ »Lednice-Valtice Cultural Landscape«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  11. ↑ »Gardens and Castle at Kroměříž«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  12. ↑ »Archbishop's Chateau Kroměříž«. Arhivirano iz spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  13. ↑ »Holašovice Historical Village Reservation«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  14. ↑ »Litomyšl Castle«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  15. ↑ »Holy Trinity Column in Olomouc«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  16. ↑ »Holy Trinity Column in Olomouc, WHC Nomination Documentation« (PDF). UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 5. julija 2020. Pridobljeno 21. februarja 2021.
  17. ↑ »Tugendhat Villa in Brno«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 18. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  18. ↑ »Jewish Quarter and St Procopius' Basilica in Třebíč«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 17. oktobra 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2011.
  19. ↑ »Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2020. Pridobljeno 8. julija 2019.
  20. ↑ »Landscape for Breeding and Training of Ceremonial Carriage Horses at Kladruby nad Labem«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2020. Pridobljeno 27. avgusta 2019.
  21. ↑ "Tentative Lists". UNESCO. Arhivirano iz izvirnika 24. september 2005. Pridobljeno 12. julija 2014.
  22. ↑ "Czechia". UNESCO. Arhivirano iz izvirnika 26. januarja 2021. Pridobljeno 23. februarja 2021.
  23. ↑ »Renaissance Houses at Slavonice«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 19. januarja 2001.
  24. ↑ »Paper Mill at Velké Losiny«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 19. januarja 2001.
  25. ↑ »Fishpond Network in the Trebon Basin«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2015. Pridobljeno 19. januarja 2001.
  26. ↑ »Český ráj (Czech Paradise) Rock Cities«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 19. januarja 2001.
  27. ↑ »Sites of Great Moravia: Slavonic Fortified Settlement at Mikulčice – Church of St. Margaret at Kopčany«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2021. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  28. ↑ »Sites of Great Moravia: Slavonic Fortified Settlement at Mikulčice – Church of St. Margaret at Kopčany«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2021. Pridobljeno 4. februarja 2021.
  29. ↑ »The Industrial Complexes at Ostrava«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2016. Pridobljeno 6. julija 2001.
  30. ↑ »The Fortress of Terezín«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 6. julija 2001.
  31. ↑ »The Spa at Luhacovice«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 16. februarja 2007. Pridobljeno 6. julija 2001.
  32. ↑ »The Betlém Rock Sculptures near Kuks«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2006. Pridobljeno 6. julija 2001.
  33. ↑ »The Karlstejn Castle«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 6. julija 2001.
  34. ↑ »Extension of the World Heritage Site "Historic Centre of Prague" with the important Monuments in its Vicinity«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 10. junija 2007. Pridobljeno 6. julija 2001.
  35. ↑ »Mountain-top Hotel and Television Transmitter Ještěd«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2007. Pridobljeno 29. maja 2007.
  36. ↑ »Žatec – the Hops Town«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. oktobra 2007. Pridobljeno 29. maja 2007.
  37. ↑ »The West Bohemian Spa Triangle«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 22. junija 2011. Pridobljeno 25. junija 2008.
  38. ↑ »Great Spas of Europe (Czechia)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2014. Pridobljeno 17. junija 2014.
  39. ↑ »Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe - extension (Czechia)«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2019. Pridobljeno 30. januarja 2019.
  40. ↑ »Old Wastewater Treatment Plant in Prague-Bubeneč«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 13. avgusta 2020. Pridobljeno 28. februarja 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_krajev_Unescove_svetovne_dediščine_na_Češkem&oldid=5736780«