Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
seznam Wikimedie
Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Seznam
urediSlika | Ime | Evidenčna številka | Kraj | Leto razglasitve | Vrsta spomenika | Tip spomenika | Časovna uvrstitev | Opis |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Gomila | 1050 | Gočova | 1992[1] | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Delno prekopana rimska gomila z višino 1,1 m in premerom 15 m. Arheloški terenski spomenik v prvotni legi. | |
Gomila | 1054 | Gočova | 2011[2] | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Prekopana rimska gomila, višine 0,3 m in premera 5 m. Leta 1962 odkrit žgan grob s fragmenti posod. Arheološki terenski spomenik v prvotni legi. | |
Hiša Gočova 26 | 25517 | Gočova | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Pritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stoletja s sedemosno glavno fasado in stebriščno vhodno lopo je krita z opečno dvokapno streho. | |
Hiša Gočova 6 | 25515 | Gočova | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Pritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stol., s sedemosno glavno fasado in kamnitim vhodnim portalom v osrednji osi, je krita z opečno dvokapno streho. Po izgradnji nove hiše 2003 je bila stara hiša odstranjena. | ||
Hiša Gočova 7 | 25516 | Gočova | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Pritlično hišo iz 19. stoletja s petosno glavno fasado in polkrožno zaključenim kamnitim portalom v osrednji osi pokriva dvokapna opečna streha. | |
Lenčeva kapelica | 2908 | Gočova | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Kapelica iz druge polovice 19. stoletja je brez profilacije. Na strehi ima masiven osmerokotni leseni zvonik, krit s pločevinasto kritino. V notranjosti je Marijin kip. | ||
Rimska gomila ob cesti Gočova-Nadbišec | 1051 | Gočova | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Delno zravnana rimska gomila z višino 0,8 m in premerom 13 m. | |
Rimskodobno gomilno grobišče Podgradnom | 1016 | Gočova | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Rimskodobno gomilno grobišče; deset delno prekopanih gomil z višinami od 0,5 do 1,5 m in s premeri od 7,5 do 12 m. | |
Rimskodobno gomilno grobišče Gočovski vrh | 28783 | Gočova | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Skupina osmih delno poškodovanih gomil z višinami od 1,2 do 2 m in s premeri od 10 do 15 m. Dve gomili sta bili arheološko raziskani, najdeni sta bili grobnici iz kamnitih plošč in rimskodobna lončenina. | |
Domačija Osek 72 | 1090 | Osek | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 18. stoletje | Domačijo sestavljajo zidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša, datirana z letnico 1830 v sklepniku kamnitega vhodnega portala, gospodarsko poslopje z letnico 1787 na portalu. Hiša ima sončno uro. | |
Domačija Osek 26 | 25657 | Osek | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Lesena cimprana in delno podkletena hiša, krita z dvokapno opečno streho ima tradicionalno razporejene prostore in ohranjeno črno kuhinjo. Ob hiši stoji star vodnjak. | ||
Rimskodobna naselbina in kamnolom | 1022 | Osek | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Sledovi rimskodobne poselitve (odlomki lončenine, lončarska peč) s sledovi odkopov litavskega apnenca. | |
Rimskodobno gomilno grobišče | 1023 | Osek | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Obsežno gomilno grobišče (50 večinoma poškodovanih gomil v dveh skupinah), ki je pripadalo naselbini rimskodobnih kamnosekov. | |
Stranšakova kovačija | 24690 | Osek | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Kovačija z začetka 20. stoletja je pritličen lesen objekt z manjšim nadstreškom in ohranjenim kovaškim orodjem ter ognjiščem. | ||
Arheološko najdišče Ob cesti | 9911 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Sledovi rimskodobne poselitve (odlomki lončenine odkriti v obcestnem jarku). | |
Domačija Spodnja Senarska34 | 24329 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Domačija gručastega tipa obsega hišo z letnico 1875 na kamnitem portalu in pravokotno nanjo postavljeni gospodarski poslopji v nizu s kovačnico in zunanjim straniščem. Vse stavbe so grajene iz kamna. | |
Hiša Spodnja Senarska 14 | 1092 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Zidana, pritlična, v celoti podkletena hiša z bogato členjeno fasado. Kamnit vhodni portal je ornamentiran in datiran z letnico 1907. | |
Hiša Spodnja Senarska 19 | 28782 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Zidan, pritlična, delno podkletena značilna kmečka hiša, krita s strmo dvokapno opečno streho, z ohranjeno izvirno notranjščino. Vhodni pravokotni portal je kamnit, dvokrilna kasetirana vrata so opremljena s starima kljukama. V njej nekdaj gostilna. | |
Hiša Spodnja Senarska 32 | 1093 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Zidana, pritlična, delno podkletena stanovanjska hiša z letnico 1870 na kamniti prekladi vhodnega portala. | |
Križanova kapela | 22047 | Spodnja Senarska | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Kapelica iz 1884 ima zvonik in poslikano trikotno čelo. Stoji na kvadratnem tlorisu in ima polkrožni zaključek. Vhod v kapelo ima šilasti zaključek. | ||
Rimska gomila I | 1057 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Rimska gomila, višine 0,5 m in premera 12 m. Arheološki terenski spomenik v prvotni legi. | |
Rimska stavba | 1028 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Na lokaciji najdeni fragmenti rimske keramike, kar kaže na obstoj rimske stavbe. | |
Rimski gomili | 1029 | Spodnja Senarska | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Dve neopredeljeni gomili, višine 0,5 m ter premera 11 in 6 m. Nepoškodovani. Arheološki terenski spomenik v prvotni legi. | |
Vaška kapela | 22047 | Spodnje Verjane | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Kapelica iz leta 1880 predstavlja tip kapelice z dvema stebroma in nišo, v kateri stoji kip Marije z detetom. Stoji nasproti hiši Spodnje Verjane št. 5. | ||
Cerkev Sv. Trojice | 3464 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | sredina 17. stoletja | Mogočna baročna cerkev (1643 in 1740) z baročnima zvonikoma stoji ob samostanu. Notranjščino krasijo baročni oltarji (J.Straub) in slike (K.Schmidt). | |
Domačija Polič | 3465 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Domačijo sestavljajo pritlična hiša s petosno glavno fasado in k njej priključena gospodarska poslopja. Ločeno stoji neogotska kapela z zvonikom. Poslopja iz druge polovice 19. stoletja so krita z opečnimi dvokapnimi strehami. Domačija stoji na naslovu Cesta Maksa Kavčiča 9. | ||
Domačija Trojiški trg 22, 25 | 7100 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 18. stoletja | Domačijo sestavljata mogočna enonadstropna baročna hiša s čopoma, ki ima v temeniku portala letnico 1788 in pritlično gospodarsko poslopje iz istega časa. | |
Golobova kapela | 22056 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | začetek 19. stoletja | Postbaročna kapelica pravokotnega tlorisa, zaprtega tipa, s poznobaročnim potlačenim kamnitim portalom. Na strehi je stolpast nastavek s štirimi polkrožnimi nišami, ki ga pokriva baročna streha. Kapela stoji zraven hiše Stara pot 1. | ||
Hiša cesta Maksa Kavčiča 2 | 7102 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | sredina 19. stoletja | Vogalna pritlična hiša na L ima v prirezanem vogalu vhod v trgovino. Na nižjem delu hiše je vhod s portalom in letnico 1838. Gospodarsko poslopje pod hišo je pritlično, desetosno, pokrito z dvokapnico. | |
Hiša Mariborska 22 | 7091 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Pritlično hišo datiramo v leto 1904. Ima dve ulični pročelji s po šestimi osmi. Portal je v četrti osi. | |
Hiša Slovenska 2 | 25526 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Enonadstropna podkletena hiša iz druge polovice 19. stoletja s štiriosno glavno fasado je krita z dvokapno opečno streho. | ||
Hiša Trojiški trg 10 | 7099 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Petosna enonadstropna hiša s trgovino v pritličju. Fasada v nadstropjuje popolnoma predelana. Ohranjeno pritličje likovno kaže na začetek 20. stoletja. | |
Hiša Trojiški trg 12 | 7101 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Pritlična, dvoosna stanovanjska hiša ima vhod z dvoriščne strani. Vhod krasi izrezljan zatrep. Fasada je členjena z rustikalnimi šivanimi robovi, fugami in obrobami. "Tirolski stil" iz okoli 1900. | |
Hiša Trojiški trg 24 | 7096 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Petosno enonadstropno stavbo pokriva dvokapnica. V osi pritličja je v rustikalnem pritličju postbaročni portal. Stavba je značilna trška arhitektura 19. stol. | |
Hiša Trojiški trg 26 | 7093 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Enonadstropna hiša, poudarjena z mnogokotnim pomolom na vogalu. Streha je piramidasta. Profilacija se pojavi okoli oken, na pomolu in med etažami. Primer stanovanjske hiše z začetka 20. stol. | |
Hiša Trojiški trg 3 | 7092 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Pritlična vzdolžna hiša, z dvokapnico. Vhod v centralni osi poudarja profilacija in temenik v osi. Okna obrobljajo gladke in široke obrobe s temeniki. Tipična stanovanjska enodružinska hiša iz 19. stol. | |
Hiša Trojiški trg 4 | 7094 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Podolgovata enonadstropna hiša z vhodom v centralni osi in dvokapno streho. Pritličje je poudarjeno s pravokotnimi polji. Bogata fasadna profilacija je značilna za 19. stol. | |
Hiša Trojiški trg 7 | 7095 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | sredina 19. stoletja | Enonadstropna trška hiša s sedemosno glavno fasado, krita z dvokapnico. Preprosta profilacija v pritličju in bogata v nadstropju (profilirane okenske obrobe, parapetna polja), značilna za drugo tretjino 19. stol. | |
Hiša Trojiški trg 8 | 7097 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 18. stoletje | Nadstropna hiša s petosno glavno fasado, krita z dvokapnico. V osi rustikalnega pritličja je postbaročni portal z letnico 1886. Okna v nadstropju obrobljajo ušesasti okviri s temenikom iz ometa. V notranjosti ohranjene niše s pečmi in poslikan strop. | |
Hiša Trojiški trg 9 | 7098 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Nadstropna hiša s petosno glavno fasado, ki jo členijo dekorativni šivani robovi v prvem nadstropju, medetažni venec, okenske obrobe in police, v osi je portal z letnico 1849 in inicialkama V.T. Na dvoriščni strani sta gospodarsko poslopje in klet. | |
Kapela ob Trojiškem jezeru | 7117 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 1992 | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 18. stoletja | Baročna tristrana kapelica z nišami je bila močno prenovljena 1904, ko je bila vključena kot prva postaja v novourejeni križev pot, ki je vodil od jezera do cerkve sv. Trojice. Niše so bile poslikane že v baroku, nato preslikane. | |
Mlinaričeva kapela | 22057 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | začetek 20. stoletja | Kapelico odprtega tipa sestavljajo predprostor, ki sloni na vitkih toskanskih stebričih in niša z Marijinim kipom. Postavljena je bila 1922 v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne.Kapela stoji ob hiši Stara pot 13. | ||
Poličeva kapela | 24339 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Kapela s strmo streho in dvema izzidanima trikotnima čeloma ob strani ima na vhodni strani prislonjen masiven neogotski zvonik. Nad šilasto zaključenim vhodom je neogotska roža in maltasta podoba angela z napisnim trakom. Kapela stoji ob hiši Cesta Maksa Kavčiča 9. | |
Samostan | 13400 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 17. stoletja | Baročni samostan. Cerkev in bivalni del s tlorisno obliko črke L. Daljši glavni trakt datira v leto 1692. Krajši vzhodni trakt prizidan leta 1888. Knjižnica. Baročno stopnišče. | |
Spomenik padlim domačinom | 24341 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | memorialna dediščina | sredina 20. stoletja | Kamnit spomenik je bil izdelan 1950 po načrtu arhitekta Plečnika. Na podstavku je pokončen kvader z napisom, na njem so trije sklopi granitnih elementov, na vrhu je peterokraka zvezda. Posvečen je desetim v NOB padlim domačinom. | |
Trško jedro | 1040 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | naselbinska dediščina | začetek 15. stoletja | Gručasto jedro razpotegnjene vasi, formirano ob romarski cerkvi in frančiškanskem, nekdaj avguštinskem samostanu. Vas je dobila trške pravice 1872. Strnjeno pozidane stavbe, ki tvorijo trško jedro z lijakasto razširjenim cestiščem, so iz 19. stol. | |
Znamenje sv. Janeza Puščavnika | 1082 | Sveta Trojica v Slovenskih goricah | 2011 | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | sredina 19. stoletja | Plastika sv. Janeza Puščavnika iz 1849 stoji na širokem podstavku z napisom. Slogovno predstavlja nadaljevanje poznobaročne tradicije v 19. stol. z nekoliko manj dinamike. Znamenje stoji v bližini hiše Cesta Maksa Kavčiča 2. | |
Domačija Magdič | 25537 | Zgornje Verjane | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Domačijo sestavljata pritlična podkletena hiša iz druge polovice 19. stoletja s sedemosno glavno fasado, krita z dvokapno opečno streho ter gospodarsko poslopje. Domačija stoji v Zgornjih Verjanah 16. | |
Hiša Zgornje Verjane 17 | 1102 | Zgornje Verjane | lokalnega pomena | memorialna dediščina | začetek 19. stoletja | V majhni kmečki hiši se je leta 1814 rodil Oroslav Caf, slovenski jezikoslovec. Na pročelju hiše je spominska plošča. | ||
Hiša Zgornje Verjane 18 | 25539 | Zgornje Verjane | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Pritlična podkletena hiša iz 19. stoletja s petosno glavno fasado in kamnitim vhodnim portalom v osrednji osi je krita z dvokapno opečno streho. | |
Hiša Zgornje Verjane 3 | 25538 | Zgornje Verjane | 2011 | lokalnega pomena | profana stavbna dediščina | 19. stoletje | Pritlična podkletena hiša iz 19. stoletja, s petosno glavno fasado in kamnitim vhodnim portalom v osrednji osi je krita s čopasto dvokapno opečno streho. | |
Prebevškova kapela | 3467 | Zgornje Verjane | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | konec 19. stoletja | Kapelica z zvonikom je iz leta 1870. Pokriva jo dvokapnica. Fasada je členjena z neobaročnimi pilastri. Kapela stoji ob hiši Zgornje Verjane 18. | ||
Rimska gomila | 1064 | Zgornje Verjane | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Rimska gomila z višino 0,3 m in premerom 11 do 15 m. | |
Rimska stavba | 1027 | Zgornji Porčič | 2011 | lokalnega pomena | arheološka dediščina | rimska doba | Sledovi rimskega objekta z večinoma že obkopanimi temelji, v velikosti 50x100 m. Po ljudskem izročilu naj bi tu stal grad Burgstall. | |
Trikotno znamenje | 22062 | Zgornji Porčič | lokalnega pomena | sakralna stavbna dediščina | sredina 19. stoletja | Trikotno znamenje iz leta 1839 ima tri poslikane niše. Kritina je pločevinasta. V glavni niši, obrnjeni proti Sveti Trojici, je upodobljena sv. Trojica, v severni niši Marija, v vzhodni Kristus. |
Viri
uredi- »Register enot nepremične kulturne dediščine Slovenije«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 12. decembra 2011.