Severnica
Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza). Njena trenutna lega je takšna, da je blizu severa, oziroma severnega nebesnega tečaja, vendar ni točno na severu (razlika je v okviru 45 ločnih minut, deklinacija zvezde je +89° 15′ 38.1″). Tudi med navidezno najsvetlejše zvezde ne spada. Najdemo jo tako, da zadnjo stranico Velikega medveda (Velikega voza) podaljšamo za 5-krat.[11] Ni točno v tej črti, temveč nekoliko bolj desno, pa vendar z določanjem nimamo težav, saj druge svetlejše zvezde ni v bližini.[12]
Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje | |
---|---|
Ozvezdje | Mali medved |
α UMi Aa | |
Rektascenzija | 02h 31m 49,09s |
Deklinacija | +89° 15′ 50,8″ |
Navidezni sij (V) | 1,98[1] (spremenljivka 1,86–2,13) |
α UMi Ab | |
Rektascenzija | |
Deklinacija | |
Navidezni sij (V) | 9,2[1] |
α UMi B | |
Rektascenzija | 02h 30m 41,63s |
Deklinacija | +89° 15′ 38,1″ |
Navidezni sij (V) | 8,7[1] |
Značilnosti | |
α UMi Aa | |
Spektralni razred | F7Ib[2] |
U−B Barvni indeks | 0,38[1] |
B−V Barvni indeks | 0,60[1] |
Tip spremenljivke | kefeidna spremenljivka tipa I[3] |
α UMi Ab | |
Spektralni razred | F6V[1] |
α UMi B | |
Spektralni razred | F3V[1] |
U−B Barvni indeks | 0,01[4] |
B−V Barvni indeks | 0,42[4] |
Astrometrija | |
Radialna hitrost (Rv) | −17 km/s |
Lastno gibanje (μ) | RA: 198,8±0,20 mas/l Dec.: -15±0,30 mas/l |
Paralaksa (π) | 7,54 ± 0,11[5] mas |
Oddaljenost | 323–433[6] sv. l. (99–133[6] pc) |
Absolutni izsev (MV) | −3,6 (α UMi Aa)[1] 3,6 (α UMi Ab)[1] 3,1 (α UMi B)[1] |
Orbita[1] | |
Primarna | α UMi Aa |
Spremljevalka | α UMi Ab |
Perioda (P) | 29,59 l |
Glavna polos (a) | 0,133″ |
Izsrednost tira (e) | 0,608 |
Naklon tira (i) | 128° |
Dolžina vozla (Ω) | 19° |
Argument periastrona (ω) (sekundarni) | 303° |
Pol-amplituda (K1) (Argument periastrona) | 3,72 km/s |
Podrobnosti | |
α UMi Aa | |
Masa | 5,4[7] M☉ |
Polmer | 37,5[7] R☉ |
Izsev (bolometrični) | 1.260[7] L☉ |
Površinska težnost (log g) | 2,2[8] cgs |
Temperatura | 6015[4] K |
Kovinskost | 112% solar[9] |
Vrtenje | 119 days[2] |
Tirna hitrost(v sin i) | 14[2] km/s |
Starost | 7×107[10] let |
α UMi Ab | |
Masa | 1,26[1] M☉ |
Polmer | 1,04[1] R☉ |
Izsev (bolometrični) | 3[1] L☉ |
Starost | 7×107[10] let |
α UMi B | |
Masa | 1,39[1] M☉ |
Polmer | 1,38[4] R☉ |
Izsev (bolometrični) | 3,9[4] L☉ |
Površinska težnost (log g) | 4,3[4] cgs |
Temperatura | 6900[4] K |
Tirna hitrost(v sin i) | 110[4] km/s |
Starost | 7×107[10] let |
Lega (glede na α UMi Aa) | |
Komponenta | α UMi Ab |
Epoha opazovanja | 2005.5880 |
Kotna razdalja | 0.172″ |
Pozicijski kot | 231.4° |
Lega (glede na α UMi Aa) | |
Komponenta | α UMi B |
Epoha opazovanja | 2005,5880 |
Kotna razdalja | 18,217″ |
Pozicijski kot | 230,540° |
Druge oznake | |
Sklici na podatkovne baze | |
SIMBAD | α UMi A |
UMi B |
Severnica je v resnici trozvezdje.[11] Dve malce bolj svetli zvezdi obkrožata skupno masno središče. Polaris Aa je rumena velikanka s 5,4-kratno maso in 46-kratnim premerom našega Sonca. Je radialna spremenljivka, ki spreminja navidezni premer in svetlost s periodo približno štirih let in je prva zvezda te vrste, katere maso so določili iz njene orbite. Polaris Ab ima maso približno 1,26 mase Sonca in kroži okrog skupnega središča z Aa na zelo kratki razdalji 18,8 au (2,8 milijard km) s periodo okrog 29,6 leta. Zaradi bližine obeh zvezd Aa in Ab sistema Polaris A zvezd ne ločimo z običajnimi teleskopi, in svetlobo Aa preglasi svetloba večje zvezde. Šele leta 1929 so z raziskovanjem spektra Polaris A dokazali, da gre za zelo bljižnje dvozvezdje. Leta 2006 je NASA objavila slike s Hubblovega teleskopa, ki prikazujejo celotno trozvezdje. Tretja zvezda je spremljevalka Polaris B z maso okrog 1,39 mase Sonca, ki je veliko bolj oddaljena od sistema Polaris A (2.400 au) in ga obkroži v približno 42000 letih. Zvezdo lahko opazimo že z razmeroma skromnim teleskopom in jo je že leta 1779 s svojim zrcalnim teleskopom odkril nemško-britanski astronom William Herschel.
Zaradi precesije Zemljine vrtilne osi je bila leta 2700 pr. n. št. najsevernejša nadobzornica zvezda Tuban, daleč v prihodnosti leta 14000 pa bo Vega.
Glej tudi
urediSklici
uredi- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 Evans, N. R.; Schaefer, G. H.; Bond, H. E.; Bono, G.; Karovska, M.; Nelan, E.; Sasselov, D.; Mason, B. D. (2008). »Direct Detection of the Close Companion of Polaris with The Hubble Space Telescope«. The Astronomical Journal. 136 (3): 1137. arXiv:0806.4904. Bibcode:2008AJ....136.1137E. doi:10.1088/0004-6256/136/3/1137.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Lee, B. C.; Mkrtichian, D. E.; Han, I.; Park, M. G.; Kim, K. M. (2008). »Precise Radial Velocities of Polaris: Detection of Amplitude Growth«. The Astronomical Journal. 135 (6): 2240. arXiv:0804.2793. Bibcode:2008AJ....135.2240L. doi:10.1088/0004-6256/135/6/2240.
- ↑ Samus, N. N.; Durlevich, O. V.; in sod. (2009). »VizieR Online Data Catalog: General Catalogue of Variable Stars (Samus+ 2007–2013)«. VizieR On-line Data Catalog: B/gcvs. Originally Published In: 2009yCat....102025S. 1: 02025. Bibcode:2009yCat....102025S.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 4,6 4,7 Usenko, I. A.; Klochkova, V. G. (2008). »Polaris B, an optical companion of the Polaris (α UMi) system: Atmospheric parameters, chemical composition, distance and mass«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society: Letters. 387 (1): L1. arXiv:0708.0333. Bibcode:2008MNRAS.387L...1U. doi:10.1111/j.1745-3933.2008.00426.x.
- ↑ Van Leeuwen, F. (2007). »Validation of the new Hipparcos reduction«. Astronomy and Astrophysics. 474 (2): 653–664. arXiv:0708.1752. Bibcode:2007A&A...474..653V. doi:10.1051/0004-6361:20078357.
- ↑ 6,0 6,1 Turner, D. G.; Kovtyukh, V. V.; Usenko, I. A.; Gorlova, N. I. (2013). »The Pulsation Mode of the Cepheid Polaris«. The Astrophysical Journal Letters. 762 (1): L8. arXiv:1211.6103. Bibcode:2013ApJ...762L...8T. doi:10.1088/2041-8205/762/1/L8.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 Fadeyev, Y. A. (2015). »Evolutionary status of Polaris«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 449 (1): 1011–1017. arXiv:1502.06463. Bibcode:2015MNRAS.449.1011F. doi:10.1093/mnras/stv412.
- ↑ Usenko, I. A.; Miroshnichenko, A. S.; Klochkova, V. G.; Yushkin, M. V. (2005). »Polaris, the nearest Cepheid in the Galaxy: Atmosphere parameters, reddening and chemical composition«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. 362 (4): 1219. Bibcode:2005MNRAS.362.1219U. doi:10.1111/j.1365-2966.2005.09353.x.
- ↑ Cayrel de Strobel, G.; Soubiran, C.; Ralite, N. (2001). »Catalogue of [Fe/H] determinations for FGK stars: 2001 edition«. Astronomy and Astrophysics. 373: 159–163. arXiv:astro-ph/0106438. Bibcode:2001A&A...373..159C. doi:10.1051/0004-6361:20010525.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Wielen, R.; Jahreiß, H.; Dettbarn, C.; Lenhardt, H.; Schwan, H. (2000). »Polaris: Astrometric orbit, position, and proper motion«. Astronomy and Astrophysics. 360: 399. arXiv:astro-ph/0002406. Bibcode:2000A&A...360..399W.
- ↑ 11,0 11,1 »Polaris: The North Star«. Constellation Guide. Constellation Guide. 28. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 14. decembra 2018.
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ Prosen, Marijan (10. marec 2016). »Vozovi na nebu« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 14. decembra 2018.