Sergej Aleksandrovič Jesenin

ruski pesnik

Sergej Aleksandrovič Jesenin (rus. Серге́й Алекса́ндрович Есе́нин), ruski pesnik, * 3. oktober (stari ruski koledar 21. september) 1895, Konstantinovo, Rjazanska gubernija, † 28. december 1925, Leningrad.

Sergej Aleksandrovič Jesenin
Portret
RojstvoСерге́й Алекса́ндрович Есе́нин
4. oktober 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[1]
Konstantinovo[d], okrožje Rjazan[d], Rjazanska gubernija[d], Ruski imperij[2]
Smrt28. december 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[3][4][…] (30 let) ali 21. december 1925({{padleft:1925|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[6] (30 let)
Angleterre Hotel[d], Sankt Peterburg, Ruski imperij[7]
DržavljanstvoFlag of Russia.svg Ruski imperij
Flag of the Soviet Union (1924–1955).svg Sovjetska zveza
Poklicpesnik, pisatelj
PodpisSignature of Sergei Yesenin.svg
Spletna stran
esenin.ru

Življenje in deloUredi

Rojen leta 1895 v revni kmečki družini, je prejel skromno izobrazbo in s svojimi zgodnjimi verzi zbudil zanimanje književnih krogov v Leningradu. Po letu 1915 je postal središče pesniškega kroga, njegove zgodnje pesmi uvrščajo med novo kmečko poezijo, v letih 1919-1921 pa je postal vodja skupine imaginistov. Leta 1922 se je poročil s plesalko Isidoro Duncan in se 1923 ločil, potoval v Združene države Amerike, se vrnil v domovino, kjer se kljub privrženosti revolucionarni oblasti ni mogel prilagoditi novemu življenju. Zapadel je alkoholizmu in boemskemu neredu. Leta 1925 je v Leningradu napravil samomor. Njegovo književno delo sestavljajo predvsem pesmi in pesnitve , med katerimi so najpomembnejše Radunica (1916), Huliganova izpoved (1922) in Perzijski motivi (1925).[8] Postal je eden najznamenitejših ruskih pesnikov, njegov lik in delo še vedno odmevajo v ruski kulturi.

 
Jesenin in Isadora Duncan (1922)

Njegova lirika je nastala kot nadaljevanje romantičnih in novoromantišnih pesniških teženj. Nova je bila motivika, ki jo je prinesel v lirsko pesništvo: navezanost na patriarhalno vas in nerazumevanje mestnega življenja, civilizacije in napredka. Spor med obema je v svoji liriki prikazoval kot tragiko lastnega življenja.[9]

Spominska znamenjaUredi

V Rusiji in državah nekdanje Sovjetske zveze mu je posvečenih več kot 15 spomenikov.

Slovenski prevodiUredi

Sklici in opombeUredi

  1. Есенин, Сергей Александрович // Писатели современной эпохи: Био-библиографический словарь русских писателей XX векаMoskva: 1928. — Т. 1. — С. 124—127. — 287 с.
  2. Л. Э. Есенин // Литературная энциклопедияКоммунистическая академия, Большая российская энциклопедия, Художественная литература, 1929. — Т. 4.
  3. Гайсарьян С. З. Есенин // Краткая литературная энциклопедияMoskva: Советская энциклопедия, 1962. — Т. 2.
  4. Марченко А. М. Есенин Сергей Александрович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1972. — Т. 9 : Евклид — Ибсен. — С. 99—100.
  5. SNAC — 2010.
  6. Library of Congress AuthoritiesLibrary of Congress.
  7. Record #118638947 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  8. Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982
  9. Kos, Janko. Pregled svetovne književnosti. DZS, Ljubljana 1982