Semeniška knjižnica, Ljubljana

Semeniška knjižnica je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem,[2] ki deluje v sklopu Bogoslovnega semenišča Ljubljana in ima štiri oddelke (baročni, novejši, Cirilski in bibliografski). Baročni oddelek predstavlja najlepšo in najbolj ohranjeno baročno knjižnico v Sloveniji.

Semeniška knjižnica
SemeniskaKnjiznicaLjubljana.jpg
DržavaSlovenija
Ustanovitev1701
LokacijaSemeniška palača, Ljubljana
Koordinati46°3′4″N 14°30′29″E / 46.05111°N 14.50806°E / 46.05111; 14.50806Koordinati: 46°3′4″N 14°30′29″E / 46.05111°N 14.50806°E / 46.05111; 14.50806
PodružnicaBogoslovno semenišče Ljubljana
Spletna stransemenisce.si/semeniska-knjiznica
Zemljevid
Semeniška knjižnica, Ljubljana se nahaja v Ljubljana
Semeniška knjižnica, Ljubljana
Lega: Ljubljana
Ljubljana - Narodna in univerzitetna knjižnica
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.390 [1]
Razglasitev RKD20. marec 1951

Ustanovljena je bila 30. maja 1701 na pobudo ljubljanske kulturne in umetniške družbe Academia operosorum Labacensis s podpisi tedanjega ljubljanskega škofa Sigismunda Krištofa grofa Herbersteina, prošta Janeza Krstnika Prešerna (predsednik akademije) in stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja. Ustanovna listina je shranjena v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Knjižnica je zaživela šele dve desetletji kasneje, v jugozahodnem traktu novo zgrajene Semeniške palače (arhitekt Carlo Martinuzzi). Knjižnična dvorana sega v dve nadstropji, stropne freske je leta 1721 prispeval slikar Giulio Quaglio, mizar Jos. Wergant pa jo je leta 1725 opremil z omarami in drugimi rekviziti.

Leta 1951 je bila razglašena za kulturni spomenik. Knjižnica hrani tri srednjeveške rokopise, okrog 30 inkunabul, izvirne baročne operne librete ipd. Čitalno mizo krasijo trije baročni globusi.

Stropna poslikavaUredi

Leta 1721 je italijanski slikar Giulio Quaglio, ki je prej že poslikal stolnico, strop knjižnice okrasil s čudovito fresko. Ta po predstavitvi različnih znanosti in umetnosti ob njenem vznožju ter po izbranih srednjeveških cerkvenih pisateljih in cerkvenih očetih v svojem središču predstavlja Resnico. Njo obkrožajo teološke kreposti Vere, Upanja in Ljubezni ter angel z odprto knjigo, kjer je v latinščini zapisano: »Ljubi Gospoda, svojega Boga in ljubi svojega bližnjega«.[3]

Sklici in opombeUredi

  1. "Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine". Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
  2. "Semeniška knjižnica – semenišče.si". semenisce.si. Pridobljeno dne 2016-08-26.
  3. "Semeniška knjižnica – semenišče.si". semenisce.si. Pridobljeno dne 2016-08-26.

Zunanje povezaveUredi