Samostan Vatoped
Samostan Vatoped (grško starogrško Μονή Βατοπεδίου, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija. V drugi polovici 10. stoletja so ga ustanovili odrinski menihi Atanazij, Nikolaj in Anton, učenci Atanazija Atoškega. Samostan je bil večkrat razširjen, zlasti v bizantinskem obdobju in v 18. in 19. stoletju. V samostanu je več kot 120 menihov.
Μονή Βατοπεδίου | |
 | |
  Geografska lega: Samostan Vatoped, Grčija | |
| Osnovne informacije | |
|---|---|
| Polno ime | Sveti veliki samostan Vatopedi |
| Red | Ekumenski patriarhat |
| Ustanovitev | sredi 10. stoletja |
| Blagoslovitev | Marijino oznanenje |
| Škofija | Atos |
| Cerkve pod nadzorom | skit sv. Andreja, skit sv. Dimitrija |
| Ljudje | |
| Ustanovitelj | Atanaij, Nikolaj in Anton (vsi iz Odrina) |
| Prior | arhimandrit starosta Efrem |
| Pomembne osebe | starosta Jožef (1921-2009); Gregorij, metropolit Irinopolisa in Vatopeda; starosta Filip; starosta Neofit; starosta Arkadij: Kozma Etolski |
| Kraj | |
| Lokacija | Atos, Grčija |
| Koordinate | 40°19′00″N 24°13′00″E / 40.316667°N 24.216667°E |
| Dostop | samo moški |
| Druge informacije | 7 ikon Device Marije |
Glavne zgradbe znotraj samostanskega obzidja uredi
- katolikon (glavna cerkev), posvečena Marijinemu oznanjenju
- obednica ali trpeza
- urni stolp iz bizantinskega obdobja
- stolp iz 10. stoletja, v katerem je samostanska knjižnica
V samostanu poteka obsežna obnova glavnih samostanskih zgradb.
Skita uredi
K samostanu spadata dva velika skita: skit sv. Andreja Karejskega in skit sv. Dimitrija. Oba sta v bližini glavnega samostana. K samostanu spada tudi več majhnih celic (grško starogrško κελλιά, kelliá)
Samostanski zakladi uredi
Samostan Vatoped poseduje pas Presvete Bogorodice, za katerega velja, da ga je nosila Bogorodica (Mati Božja) in ga po smrti prepustila sv. Tomažu Apostolu. V zahodnih Cerkvah ga imajo za pas sv. Tomaža. V srebrnem, z dragulji okrašenem relikvariju hranijo lobanjo sv. Janeza Zlatoustega, kateri pravoslavni verniki pripisujejo čudežne ozdravitve. Samostan poseduje tudi kelih iz enega kosa dragega kamna jaspisa in veliko ikon.
V samostanski knjižnici je srednjeveška Vatopedska listina bolgarskega carja Ivana Asena II. iz 13. stoletja, posvečena samostanu. Listino so odkrili leta 1929 v samostanski knjižnici.
V knjižnici je 2.000 rokopisov in 35.000 tiskanih knjig. Iz Vatopeda so tudi rokopisi
- Kodeks 063 (14. listov v samostanu Vatoped, 6 v Državnem zgodovinskem muzeju v Moskvi, dva pa v Francoski narodni knjižnici v Parizu)[1]
- Kodeks 102, ki vsebuje del Evangelija po Luku (trije listi v samostanu Vatoped, dva v Francoski narodni knjižnici); listi so v slabem stanju[2]
- Vatopedski psalter (Britanska knjižnica, London)
- Kodeks 655 iz zgodnjega 14. stoletja, znan tudi kot Vatopedinus 655 in Codex Athous Vatopedinus 655, ki je razdeljen med Britansko knjižnico in Francosko narodno knjižnico; v njem so številni izvlečki iz Strabonovih in Ptolemajevih geografskih del in zgodnji zemljevidi.
- Drugi rokopisi
- minuskuli 245 in 464
- lekcionarja 54 in 55
Čudodelne ikone uredi
V samostanu je sedem ikon Matere Božje, za katere verjamejo, da so čudodelne: Eleovritisa, Ktetorisa (Vimatarisa), Esfagmenisa, Paramitisa, Pantanasa, Pirovoliteisa, Antifonitrija in Paramitija.[3]
Sklici uredi
- ↑ Aland, Kurt; Aland, Barbara (1995). The Text of the New Testament: An Introduction to the Critical Editions and to the Theory and Practice of Modern Textual Criticism. Grand Rapids: William B. Eerdmans Publishing Company. str. 119. ISBN 978-0-8028-4098-1.
- ↑ Gregory, Caspar René (1900). Textkritik des Neuen Testaments. 1. Leipzig: Hinrichs. str. 80.
- ↑ [ http://www.liturgiabizantina.it/icone/testi/theotokos_1.htm Icone della Ss.ma Madre di Dio – Hodigitria].