Samostan Qozhaya
Qozhaya (sirsko ܕܝܪܐ ܕܡܪܝ ܐܢܛܘܢܝܘܣ ܩܘܙܚܝܐ, arabsko دير مار أنطونيوس قزحيا), leži v okrožju Zgharta v Severnem governoratu Libanona. Pripada libanonskemu maronitskemu redu, znanemu kot Baladiti.
Qozhaya دير مار أنطونيوس قزحيا | |
|---|---|
mesto | |
 Samostan Qozhaya - julija 2003 | |
  Qozhaya Lega v Libanonu | |
| Koordinati: 34°16′59″N 35°56′50″E / 34.28306°N 35.94722°E | |
| Država |  Libanon |
| Governorat | Severni governorat |
| Okrožje | Zgharta |
| Nadm. višina | 664 m |
| Časovni pas | UTC+2 (EET) |
| • Poletni | UTC+3 (EEST) |
| Dialing code | +961 |
Samostan svetega Antona Qozhaya uredi
Posvečen je svetemu Antonu Puščavniku. Običajno se imenuje Qozhaya glede na dolino, v kateri je. Dolina Qozhaya skupaj z dolino Qannoubine (arabsko: قنوبين), s katero je povezana na zahodu, tvori tako imenovano dolino Kadiša.
Etimologija uredi
Etimologija imena Qozhaya se razlikuje glede na mnenja učenjakov. Vendar je bilo v zadnjih letih najpogosteje sprejeto sirsko poreklo, ki se približno prevaja kot zaklad življenja.
Zgodovina uredi
Qozhaya velja za enega najstarejših samostanov v dolini Kadiša. Ustanovljen je bil v zadnjih stoletjih Rimskega cesarstva v rimski Feniciji.
Zgodovinarji in učenjaki domnevajo, da so ta samostan najprej zgradili in začeli zasedati puščavniki v začetku 4. stoletja. Večkrat je bil izropan, zažgan in zravnan z zemljo, a še vedno ostajajo ostanki, ki segajo v 7. stoletje.[1]
K njej je pritrjenih več eremitaž; in v določenem obdobju (verjetno 12. stoletje našega štetja) je bil sedež maronitskega patriarha.
Leta 1584 je bila v tem samostanu nameščena prva nejudovska[2][3] tiskarna na Bližnjem vzhodu in tretja na splošno. Leta 1610 so natisnili dvojezični psalter v majhnem foliju na 260 straneh. Psalmi so razvrščeni v dva stolpca, na desni je besedilo v sirščini, na levi pa v arabščini, vendar napisano s sirskimi črkami, ki so znane kot Garšuni.
Leta 1708 je bil izročen novoustanovljenemu libanonskemu maronitskemu redu. Še vedno pripada temu pomembnemu redu. Qozhaya je bil na vrhuncu v prvi polovici 19. stoletja, ko mu je pripadalo več kot 300 menihov.
Qozhaya je s svojimi velikimi posestmi v dolini, v Ain-Baqri in Jedaydehu eden najbogatejših samostanov reda. Finančno prispeva k vzdrževanju manj srečnih samostanov reda.
Kaj videti uredi
- Jama svetega Antona Puščavnika
- Cerkev
- Muzej
- Knjižnica
- Puščavnik Mar Boula
Sklici uredi
- ↑ History of the Monastery of Qozhaya
- ↑ Heller, Marvin (1. januar 2001). »Early Hebrew Printing from Lublin to Safed: The Journeys of Eliezer ben Isaac Ashkenazi«.
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ ROWLAND-SMITH, DIANA (1989). »The Beginnings of Hebrew Printing in Egypt«. The British Library Journal. 15 (1): 16–22. ISSN 0305-5167. JSTOR 42554269.
Zunanje povezave uredi
