Samo Resnik, slovenski publicist, novinar, esejist, politični aktivist, pisatelj in pesnik, * 15. oktober 1962, Maribor, † 9. april 2011.[1]

Samo Resnik
Rojstvo1962
Smrt9. april 2011({{padleft:2011|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicnovinar, pesnik, esejist, pisatelj, urednik

Resnik je bil znan tako po svojih političnih in literarnih esejih pa tudi pisanju in urejanju znanstvenofantastičnih zgodb. Na začetku 80. let 20. stoletja je v času študija biologije postal urednik mariborske študentske revije Katedra. Kasneje je postal urednik študentskega časopisa Tribuna, ki ga je izdajala Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Bil je tudi urednik Časopisa za kritiko znanosti.

Bil je aktivno vključen v procese demokratizacije Slovenije. Leta 1986 je kot urednik Katedre objavil esej Spomenske Hribar Krivda in greh s katerim se je v Sloveniji začela javna razprava o povojnih pobojih. V slovenski jezik je prevajal temeljne eseje ameriških federalistov in se zavzemal za večstrankarsko demokracijo v Sloveniji. Bil je eden ustanovnih članov Slovenske demokratične zveze, ustanovni član Nove stranke, aktiven v Odboru za varstvo človekovih pravic ter aktivist Mirovnega inštituta. Zaradi svojega zavzemanja za demokratizacijo je bil tudi sodno preganjan.

Svoje eseje in pesmi je izdajal v različnih časopisih in revijah, med drugim tudi pri Reviji 2000 ter reviji Znamenje. Napisal je tri knjige in sicer leta 2003 prozno pripoved z naslovom Dotiki (COBISS), leta 2005 pesniško zbirko Prijaznemu dvomu (COBISS) in leta 2009 zbirko esejev in literarnih zapisov z naslovom Odpirati okna - včeraj, danes in jutri (COBISS). Je tudi sourednik (skupaj z Žigo Leskovškom) ene prvih zbirk znanstvenofantastičnih zgodb z naslovom Fantazija.

Viri in opombe uredi

  1. Gorščak, Natalija (13. april 2011). »Samu Resniku v spomin«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 13. aprila 2011.