Samarska kultura (Mezopotamija)

Samarska kultura je bronastodobna arheološka kultura v severni Mezopotamiji, ki je cvetela v obdobju približno 5500–4800 pr. n. št.. V zgodnjem ubaidskem obdobju se delno prekriva s hasunsko kulturo. Samarsko materialno kulturo so prvič prepoznali med izkopavanji nemškega arheologa Ernsta Herzfelda na najdišču v Samari. Druga najdišča samarske kulture so v Tell Shemshari, Tell es-Sawwanu in Yarim Tepeju.[1]

Ozemlje samarske kulture
Kipec ženske, Samara, Irak 6000 pr. n. št.

V Tell es-Sawwanu so odkrili dokaze o namakanju zemlje, kar kaže na uspešno in ustaljeno kulturo z visoko organizirano družbeno strukturo. Samarska kultura je prepoznavna predvsem po fino izdelani keramiki, okrašeni s stiliziranimi živalmi, vključno s pticami, in geometrijskimi liki na temnih ozadjih. Na Bližnjem vzhodu zelo razširjeno lončenino z relativno enotnim slogom so prvič prepoznali v Samarri.

Samarska kultura je bila predhodnica mezopotamske ubaidske kulture.

Glej tudi

uredi

Sklic

uredi
  1. M. Blackham (1996). Further Investigations as to the Relationship of Samarran and Ubaid Ceramic Assemblages. Iraq 58: 1–15. JSTOR 4200416.
  • Michael Roaf. Mesopotamien. Bechtermünz Verlag, Augsburg 1998, str. 48. ISBN 3-86047-796-X
  • Stanley A. Freed. Research Pitfalls as a Result of the Restoration of Museum Specimens. Annals of the New York Academy of Sciences 376: 229–245. The Research Potential of Anthropological Museum Collections, december 1981.