Ruska kapelica
Ruska kapelica je kapelica, postavljena kot kapela za ruske vojake, ujetnike, ki so gradili cesto na Vršič. Naknadno je postala spominski objekt za žrtve, ki jih je kasneje zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Kapelica sv. Vladimirja je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so preminili vzdolž ceste. Leseno kapelo so zgradili na začetku leta 1916, gradnjo so verjetno zastavili že leta 1915. Od njej je tudi spominski grob enega izmed vojakov Petra Polovčeva. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Natančno število umrlih vojakov ni znano, domneva pa se, da je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov[2]. Samo 8. marca 1916 je v enem plazu umrlo 110 Rusov in 7 avstro-ogrskih stražarjev.[3][4] Ruska kapelica je vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije in je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Ruska kapelica | |
 | |
Ruska kapelica (januarja 2011) | |
  Lega v Sloveniji | |
| Lega | ob cesti čez Vršič Občina Kranjska Gora |
|---|---|
| Koordinati | 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°EKoordinati: 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E |
| Zgrajeno | 1916 |
| Obnovljeno | 2005 |
| RKD št. | 855 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 1. februar 1985 |
Zgodovina uredi
V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske vojne ujetnike. Gradnja se je pričela maja 1915 in pri sami gradnji je sodelovalo okoli 10.000 ruskih in drugih vojaških ujetnikov. Domneva se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med Rusi in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Ruski ujetniki so že pred nesrečami s plazovi postavili kapelico.
Značilnosti uredi
Kapelica je zgrajena iz lesa na kamnitih temeljih. Okoli osrednjega dela se ob straneh nahajata dve kupoli. Kupoli ste narejeni v značilnem baročnem stilu za cerkve v Rusiji. Z leve strani kapele se nahaja grobnica žrtev (simbolni grob), katerim je posvečena kapelica. Nad grobnico je postavljen spomenik v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Spomenik je grobnica (kostnica), ki jo je v letih 1937–38 postavil stavbenik Josip Slavec.[5]
Lokacija kapelice uredi
Ruska kapelica je locirana v gozdu, na petem kilometru ceste Kranjska gora - Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena in urejena s potkami in klopmi. Neposredno zraven grobnice se nahaja manjši vodni izvir, tako da po dvorišču pred kapelico teče potoček. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice. Samo nekaj sto metrov pred kapelico se ob cesti nahaja planinska postajanka Mihov dom.
Ruska cesta uredi
V spomin graditeljem ceste je bila leta 2006 cesta poimenovana v Rusko cesto. Cesta še danes služi prometu, saj je pomembna povezava med Kranjsko goro in Bovcem. Cesta je asfaltirana, medtem ko so vsi ovinki na cesti tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič.[6]
Slovesnost uredi
Društvo rusko slovenskega prijateljstva vsako leto organizira spominsko slovesnost ob kapelici. Slovesnosti se udeležujejo tudi predstavniki ruske države, tako se je slovesnosti leta 2015 udeležil takratni ruski premier Dimitrij Medvedjev. Leto kasneje, ob jubilejni stoti obletnici postavitve kapelice, pa je prisostvoval predsednik Ruske federacije Vladimir Putin.[7] Novinar Branko Soban, poznavalec Rusije, je obisk označil kot hudo politično napako, saj naj bi legitimiral Putinovo agresorsko politiko.[8] Soban je predlagal, da se kapelica glede na številne ukrajinske ujetnike na območju in pieteto do Ukrajincev preimenuje v Ukrajinsko kapelico.[9]
Sklici uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 855«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Ruska kapelica na spletni strani I feel Slovenia
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 88.
- ↑ Franc Uran, "Kako se je delala cesta na Vršič", Planinski vestnik, XIII/1957, s.151-163
- ↑ Nadbath, Barbara; Mlekuž, Dimitrij; Boštjančič, Janko, ur. (2018). Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju (PDF). str. 109.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2016. Pridobljeno 23. junija 2016.
- ↑ »Reportaža s Putinovega obiska ali najdaljši dan pod Vršičem«. MMC RTV-SLO. 31. julij 2016. Pridobljeno 31. julija 2016.
- ↑ »Branko Soban, Sobotna priloga: Ukrajinska kapelica«. Domovina. 30. julij 2022.
- ↑ »Ukrajinska kapelica«. Delo.si. 30. julij 2022.
Zunanje povezave uredi
- Prostorski prikaz okolice Ruske kapelice (obdobje marec 2013)
Predstavnosti o temi Ruska kapelica v Wikimedijini zbirki
