Rudi Čačinovič (roj. Csacsinovics Rezső) slovenski družbenopolitični delavec, diplomat in publicist, * 23. marec 1914, Rakičan, Avstro-Ogrska14. januar 2008, Ljubljana, Republika Slovenija.

Rudi Čačinovič
Rojstvo23. marec 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})
Rakičan
Smrt14. januar 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (93 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicnovinar, politik, diplomat, urednik, prevajalec, publicist

Življenje in delo uredi

Oče mu je bil gostilničar Imre (Mirko) Čačinovič, mati mu je bila Julijana (rojena Pintarič). Maturiral je leta 1932 na mariborski gimnaziji. Študij prava na ljubljanski Pravni fakulteti je prekinil in se posvetil novinarstvu in publicistiki. Leta 1933 je postal član Komunistične partije Jugoslavije, bil med organizatorji lista Novi čas ter v letih 1934−1935 sourednik Ljudske pravice v Prekmurju ter delal v uredništvu mariborskega Večernika. Več let je delal tudi kot zunanjepolitični komentator časnika Dnevnik. Dejaven pa je bil tudi v Akademskem agrarnem klubu Njiva in v Klubu prekmurskih akademikov.

Po 2. svetovni vojni je delal v politiki in v diplomaciji. Bil predsednik Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota (1957-1962) ter prvi jugoslovanski veleposlanik v Zvezni republiki Nemčiji (1968-1973), pozneje, po padcu režima generala Franca, pa tudi prvi jugoslovanski veleposlanik v Španiji (1977-1981). Na jugoslovanskem predstavništvu v Budimpešti je vodil trgovinsko predstavništvo, nato pa je enake naloge opravljal še v Buenos Airesu. Več let je preživel v Švici, najprej kot častni konzul, potem pa kot prvi sekretar veleposlaništva v Bernu. Bil je tudi predsednik komisije za mednarodne odnose v nekdanji skupščini SR Slovenije (1982-1986).

Po osamosvojitvi Slovenije je ustanovil Slovensko društvo za mednarodne odnose in bil njegov prvi predsednik. Bil je tudi avtor več knjig in prevajalec iz madžarske in hispanoameriške literature. Pisal je članke zunanje trgovinske in zunanjepolitične vsebine ter prevajal iz madžarščine in latinskoameriške španske literature. Leta 1985 je izšla obsežna knjiga spominov Poslanstva in poslaništva.[1]

Glej tudi uredi

Bibliografija uredi

  • Zgodbe minulega sveta (COBISS)
  • Slovensko bivanje sveta : razvoj in praksa diplomacije (COBISS)
  • Časi preizkušenj : prispevki k zgodovini Prekmurja (COBISS)
  • Smeh in naključje v diplomaciji : diplomatski mozaik (COBISS)
  • Svet v krizi (COBISS)
  • Med dvema cerkvama : zapisi dvakrat razočaranega vernika (COBISS)

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.