Rogoznica (potok)

reka v Sloveniji

Rogóznica je levi pritok Drave. Izvira v grapi pod vasjo Žikarce v osrednjem delu Slovenskih goric in teče po široki dolini proti jugovzhodu skozi naselja Jiršovci, Janežovci in Placar. Severovzhodno od Ptuja se dolina odpre v ravnino Ptujskega polja, kmalu zatem pa se potok izliva v odvodni kanal pod levim nasipom Ptujskega jezera, ta pa nato v Dravo tik pod jezom pri Markovcih. Iz gričevja na obeh straneh doline se v Rogoznico stekajo številni majhni pritoki, nekoliko večja sta samo Potočnica z desne strani in levi pritok iz Rakove grabe.

Rogoznica
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirpod vasjo Žikarce
46°31′12.89″N 15°47′1.01″E / 46.5202472°N 15.7836139°E / 46.5202472; 15.7836139
 ⁃ nadm. višina345 m
Izlivv odvodni kanal pod Ptujem
46°24′22.13″N 15°53′36.84″E / 46.4061472°N 15.8935667°E / 46.4061472; 15.8935667
 ⁃ nadm. višina
217 m
Dolžina23 km
Površina porečja38 km2
Geopediavodotok Rogoznica

Dolinsko dno ob Rogoznici je bilo nekoč zaradi majhnega strmca in ilovnatih prsti mokrotno in izpostavljeno poplavam, zato je bilo predvsem v travnikih in logih ter skoraj neposeljeno. Posamične domačije so bile odmaknjene na nekoliko višje obrobje doline, ob potoku in krajših mlinščicah je bilo več manjših kmečkih mlinov in žag, v zgornjem toku tudi ribniki (Miškovski ribniki). Na starem avstrijskem zemljevidu je nemško ime potoka zapisano kot Bach Rogocznicza in Ragaschnitza Bach.[1] V našem jeziku se potok imenuje po vodni rastlini rogoz (Typha latifolia).

Zaradi obsežnih melioracij je današnja podoba potoka in doline močno spremenjena: namesto nekdanjih mokrotnih travnikov prevladujejo njive in intenzivni travniki, ki mestoma segajo prav do struge potoka. Ta je ostal v naravnem stanju le na nekaj krajših odsekih, ostala struga je regulirana, ponekod dobro obraščena z obvodnim grmovjem in drevjem, drugje brez kakršnega koli varovalnega rastja. Kmetijske površine so prepredene z osuševalnimi jarki in drenažnimi cevmi, zaradi česar se je povečal dotok mulja in različnih kemičnih snovi ter hkrati poslabšali življenjski pogoji v potoku. V spodnjem toku so strugo ob izgradnji Ptujskega jezera speljali povsem na novo, prej se je potok izlival neposredno v Dravo. Kljub regulaciji in melioracijam se je v spodnjem toku poplavna nevarnost povečala, saj so se s širjenjem Ptuja novogradnje razširile v poplavno ravnico in prav do struge Rogoznice, tako da je predvidena izgradnja dveh suhih protipoplavnih zadrževalnikov v spodnjem in srednjem delu doline.[2] Ker ima potok zlasti poleti zelo malo vode in občasno tudi presahne, je v spodnjem toku močno onesnažen.

V nekdanjem glinokopu sta v ptujski mestni četrti Rogoznica dva ribnika v upravljanju ribiške družine Ptuj, namenjena športnemu ribolovu, manjši ribnik je tudi v Žikarcah.[3]

Opombe in sklici uredi

  1. »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 4. januarja 2018.
  2. »Rogoznica–študija poplavne varnosti« (PDF). Občina Destrnik. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. januarja 2018. Pridobljeno 4. januarja 2018.
  3. »Ribiška družina Ptuj«. Pridobljeno 4. januarja 2018.