Rodbina Polanenskih je plemiška družina, ki je imela pomembno vlogo na Nizozemskem v srednjem veku. Z dedovanjem obsežne posesti rodbine Polanenskih je Rodbina Nassavskih leta 1403 prvič postala posestnica na Nizozemskem.
Rodbina Polanenskih je bila stranska veja rodbine gospodov Wassenaarskih, ki je imela v lasti grad Duivenvoorde od leta 1226. Veja je dobila ime po gradu Polanen, gradu v Monstru, ki je bil uničen leta 1351 in dokončno porušen leta 1394.
Filip III. Duivenvoordski je leta 1295 prejel v fevd grad in gospostvo Polanen. Viljem Duvenvoordski (1290-1353) je leta 1324 kupil gospostvo Oosterhout, skupaj z ogromnimi posestmi okoli Brede in Bergen op Zoom, med njimi De Lek in grad Schoonenburg (opuščen okoli leta 1450). Ruševine gradu Strijena, njegove možne rezidence, so še vedno ohranjene v Oosterhoutu. Filipov sin Janez I. Polanenski je leta 1339 prejel fevd Breda skupaj s sinom Janezom II., ki je tam zgradil nov grad.
Vse te posesti je podedovala Johana Polanenska, ki se je poročila z Engelbertom I. Nassavskim. S to poroko je hiša Nassau prvič pridobila ozemlja na Nizozemskem. Mnogo kasneje je to dejstvo med drugim pripeljalo do vzpona rodbine Orange-Nassau do vladajoče dinastije v državi.
Kunegunda Polanenska m. Friderik Hekerenski poznan kot Rehterenski
Janez Polanenski m.1 Elburg Langeraški m.2 Katarina Gemenska (-1493)
Filip Polanenski (-1375) m. Elizabeta Maeleška
Elizabeta Polanenska (-1404) m. Hugo Heenvlietski (-1409)
Grob Janeza II. in njegovih dveh žena v Grote Kerk (Breda)Janez II. Polanenski (-1378) m.1 Oda Hoornska (-1353) m.2 Mahteld nezakonsko Brabantsko (-1366) m.3 Margareta Lippensko
Nizozemska
Grad Breda
Grad Strijen, Oosterhout
Grad Schoonenburg pri De Leku
m. Katerina Brederodska (-1372)
m.2 Mahteld nezakonsko Brabantsko (-1366) m.3 Margareta Lippensko
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
