Robert Barbo Waxenstein

Grof Robert Barbo Waxenstein, slovenski pisatelj, pesnik in filozof, * 2. oktober 1889, Rakovnik pri Šentrupertu, † 9. junij 1977, Klosterneuburg.

Robert Barbo Waxenstein
Portret
Robert grof Barbo[1]
Rojstvo2. oktober 1889({{padleft:1889|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[2]
Rakovnik pri Šentrupertu[2]
Smrt9. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[2] (87 let)
Klosterneuburg[2]
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicpisatelj, filozof, prevajalec, častnik
Roman Bela krogla

Življenje

uredi

Rodil se je v graščini pri Šentrupertu na Dolenjskem. Srednjo šolo je končal na realki v Gorici. Služil je pri ljubljanskem topniškem polku in kasneje odpotoval na Dunaj, kjer je hotel študirati filozofijo. Zaradi nestrinjanja očeta s to odločitvijo se je vrnil v Ljubljano in postal topniški častnik. V prvi svetovni vojni se je v letih 1914-1918 boril na italijanski in ruski fronti. Ob prihodu domov je seboj v Maribor pripeljal topniško baterijo ter se pridružil vojski Države SHS. Prostovoljno je postal stotnik v rezervi ter se tako posvetil filozofiji, gospodarstvu in pisanju knjig.[3][1] Bil je zadnji lastnik graščine Rakovnik v Šentrupertu, ki je bila med zadnjo svetovno vojno požgana in o kateri skoraj ni več sledi.

Bil je zadnji moški potomec svojega rodu. Leta 1926 se je poročil z baronico Carmen Codelli, hčerko znanega ljubljanskega izumitelja, barona Antona Codelli-Fahnenfelda. Je avtor romana Bela krogla, ki je izšel v Ljubljani leta 1935. V njej na svoj način opisuje dogodke svojega življenja in življenja svoje družine, prijateljev in znancev, sicer s spremenjenimi imeni, vendar se nekatera da hitro prepoznati. Sebe je imenoval grof Berg, svojo ženo Karmen Eliza in hčerko Livija Marjetka. Rokopis je napisal v nemščini, vendar je bil na njegovo željo natisnjen tudi v slovenščini.[1][3][4]

Roman je dobil ime po beli krogli na ruleti v Monte Carlu, saj je bil strasten hazarder. Leta 1945 se je grof Barbo umaknil v Avstrijo, kjer je delal kot prevajalec iz slovenščine v nemščino v Muzejski knjižnici v Celovcu. Najraje je prevajal Otona Župančiča. Njegova zadnja knjiga Miljni kamni (nem. Meilenstein) je izšla v letu njegove smrti na Dunaju. Knjiga predstavlja obsežno zbirko pesmi, ki posegajo v filozofijo in celo matematiko ter fiziko. Prepoznati pa je seveda tudi domotožje po nekdanji domovini Sloveniji.[3] Grof je nazadnje živel pri hčeri Liviji Barbo-Reden iz Klosterneuburga pri Dunaju, kjer je leta 1977 tudi umrl.[4]

Reference

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 Barbo, Robert (1935). Bela krogla. Satura.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Obrazi slovenskih pokrajin — ISSN 2712-5408
  3. 3,0 3,1 3,2 Branko Ozvald, »Slovenska modra kri«, Nedeljski dnevnik, 23. april 2000, s. 24.
  4. 4,0 4,1 Miha Preinfalk, »Plemiške rodbine na Slovenskem«, Gea 18 (marec 2008), s. 66.

Glej tudi

uredi