Rdečerumeni rubinovec

(Preusmerjeno s strani Rožnatoglavi goban)
rdečerumeni rubinovec
Znanstvena klasifikacija e
Kraljestvo: Fungi
Oddelek: Basidiomycota
Razred: Agaricomycetes
Red: Boletales
Družina: Boletaceae
Rod: Rubroboletus
Vrsta: R. rhodoxanthus
Dvočlensko ime
Rubroboletus rhodoxanthus
(Krombh.) Kuan Zhao & Zhu L.Yang (2014)
Sinonimi
  • Boletus sanguineus var. rhodoxanthus Krombh. (1836)
  • Boletus rhodoxanthus (Krombh.) Kallenb. (1925)
  • Boletus rhodopurpureus var. rhodoxanthus (Krombh.) Bon (1985)
  • Suillellus rhodoxanthus (Krombh.) Blanco-Dios (2015)

Rdečerumeni rubinovec, imenovan tudi Rožnatoglavi goban, rdečerumeni goban ali rožnati goban (znanstveno ime Rubroboletus rhodoxanthus) je pogojno užitna goba iz rodu rubinovcev (Rubroboletus).

Zančilnosti uredi

Trosovnica in bet
Prerez gobe z značilno pomodritvijo
Trosi

Ta gobja vrsta na videz malce spominja na vražjega rubinovca, a se od njega loči po citronasto rumenem mesu, ki na prerezanih mestih takoj pomodri in svetlo rožnatem klobuku, po katerem je dobila slovensko ime.

Klobuk je sprva izbočen, pozneje pa postane blazinasto zaobljen in doseže do 20 cm v širino. Na temenu je klobuk belo sivkast do bledorumenkast, proti robovom pa prehaja v rožnato barvo. Cevke himenija so sprva rumene, nato pa postanejo rumeno zelene in imajo temno karminske luknjice. Himenij na prerezanem mestu tudi takoj pomodri.

Bet je pri mladih primerkih trebušast pri starejših pa se razpotegne in je večinoma vitek v dnišču pa zadebeljen. Rumeno osnovo beta pokriva karminsko rdeča mrežica s fino teksturo, ki je v dnišču izrazeitejša. Meso v betu je čvrsto in citronasto rumeno, a prerezano manj izrazito pomodri. Vonj gobe ni izrazit, okus pa je precej mil.

Razširjenost uredi

Na Slovenskem je ta vrsta gobanov precej redka, najdemo pa jo lahko na apnenčastih tleh, pod listavci (predvsem hrasti in bukvami), v toplih poletnih dneh.

Uporabnost uredi

Surov je strupen in povzroča prebavne motnje, prekuhan pa je sicer užiten, a ni preveč dobrega okusa. Velja za eno najbarvitejših evropskih gobjih vrst. Še najbolj podoben mu je škrlatni velegoban (Imperator rhodopurpureus), ki raste v podobnem okolju.

Mikroskopske značilnosti uredi

Trosni prah je olivno rjav. Trosi so vretenaste oblike, velikosti 10-16 x 5-6 μm.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi