Rebrinčevolistna hladnikija

rastlinska vrsta

Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).[3][4] Vrsta, ki je edini preživeli predstavnik svojega endemičnega roda, je omejena na površino zgolj 4 km2, locirano v Trnovskem gozdu, kraški planoti Zahodne Slovenije.[5] Nemški botanik Heinrich Gottlieb Ludwig Reichenbach je rod poimenoval po karniolskem botaniku in ustanovitelju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Francu Hladniku.[3][6]

Rebrinčevolistna hladnikija

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Asteride
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Hladnikia
Vrsta: H. pastinacifolia
Znanstveno ime
Hladnikia pastinacifolia
Rchb., 1832[2]
Sinonimi[2]

  • Carum latifolium (Bluff, Nees & Schauer) Benth. & Hook.f. ex B.D.Jacks.
  • Critamus latifolius Bluff, Nees & Schauer
  • Falcaria latifolia (Bluff, Nees & Schauer) Koch
  • Falcaria pastinacifolia (Rchb.) Rchb.fil.
  • Prionitis pastinacifolia (Rchb.) Koso-Pol.

Hladnikovka je rastlinska vrsta družine kobulnic.[2] Gre za monokarpno (hapaksantno) zelišče in večletnico, ki uspeva več vegetacijskih dob, šele nato zacveti in plodi.[5] Posamezniki, za katere je značilno pokončno steblo, lahko dosežejo od 15 do 30 centimetrov višine.[7] Najprej so hladnikovkini usnjati in svetleči listi enostavni in urejeni v rozete. Kasneje, ko se poveča listna površina, listi postanejo krpati.[5][7] Rebrinčevolistna hladnikija po videzu spominja na dobro poznano navadno zeleno (Apium graveolens), a se z zelenimi deli razrašča nekoliko gosteje.[3] Rastlinina korenina je dolga in lignificirana. Cvet sestoji iz belih, srčasto oblikovanih in 1 mm dolgih venčnih listov.[7]

Le malo je znanega o razmnoževanju hladnikovke. Vrsta je entomofilna (žužkocvetna) in ima več različnih opraševalcev. Predvideva se, da občasno pride do križanja.[5] Hladnikovka cveti med majem in julijem.[3] Po uspešni oprašitvi se semena, ki nimajo prisotnih posebnih razširjevalnih prilagoditev, razvijejo med koncem avgusta in septembrom. Plod je pokovec (shizokarp), ki se po zoritvi razdeli na dva 4 mm velika in 2 mm široka merikarpa.[5][7]

Hladnikia pastinacifolia ima 2n = 22 kromosomov.[7]

Razširjenost in ohranjanje

uredi

Rastlina je slovenska paleoendemična vrsta, omejena na majhno območje (4 km2) Trnovskega gozda. Tam osebki rastejo na južnih pobočjih planote in dveh izoliranih predelih, ki sta 9 km stran na severnih pobočjih.[5] Ker vrsta ni habitatni specialist, jo je moč najti rasti na različnih površinah: opažena je bila na kamnitih traviščih, skalnih razpokah in meliščih. Laboratorijske molekularne analize so pokazale, da je Hladnikia pastinacifolia pleistocenski ostanek in situ.[7]

Četudi je na Rdečem seznamu IUCN populacijski trend vrste označen kot stabilen, ima hladnikovka status DD (premalo podatkov).[8][9] Med omenjenimi grožnjami so predvsem človeške motnje (kot so denimo rekreacijske aktivnost) in posegi v naravne sisteme.[9] Trnovski gozd velja za območje, zavarovano s programom Natura 2000.[8][10] Zaradi majhnega območja razširjenosti in različnih groženj se intenzivno raziskuje možno krioprezervacijo vrste.[4][11][12]

Sklici

uredi
  1. Bilz, Melanie (2. avgust 2011). »IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 15. avgusta 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 »Hladnikia pastinacifolia Rchb«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 »Hladnikia pastinacifolia (rebrinčevolistna hladnikija)«. www.botanicni-vrt.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  4. 4,0 4,1 Ciringer, Terezija (2016). »Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije«. undefined (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 »(PDF) Population Genetics of the Narrow Endemic Hladnikia Pastinacifolia RCHB. (Apiaceae) Indicates Survival in Situ During the Pleistocene«. ResearchGate (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  6. »Info in English | Botanično društvo Slovenije«. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Sajna, Nina; Šuštar-Vozlič, Jelka; Kaligarič, Mitja (28. oktober 2014). »New Insights into the Anatomy of an Endemic Hladnikia Pastinacifolia Rchb«. Acta Botanica Croatica. 73 (2): 375–384. doi:10.2478/botcro-2014-0005. ISSN 0365-0588.
  8. 8,0 8,1 »Hladnikia pastinacifolia - Rchb«. eunis.eea.europa.eu. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  9. 9,0 9,1 Bilz, Melanie (2. avgust 2011). »IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 15. avgusta 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  10. »ArcGIS Web Application«. natura2000.eea.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2021. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  11. »Vpliv velikosti vcepka in gojišča na regeneracijo brstov rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) v tkivni kulturi«. openscience.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
  12. »Mikropropagacija in krioprezervacija z inkapsulacijsko dehidracijo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)«. openscience.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.