Rajčice

Rajčice (znanstveno ime Paradisaeidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po otokih jugozahodne Oceanije in vzhodu Avstralije. Znani so po bujni operjenosti z raznobarvnim in umetelno oblikovanim perjem, s katerim samci dvorijo samicam. Zaradi razkošne podobe in življenjskega prostora v gozdovih eksotičnih tropskih krajev se jih je prijel pridevnik »rajske«.[1] Mednje uvrščamo 44 danes živečih vrst v 16 rodovih.[2]

Rajčice
Cendrawasih.jpg
Paradisaea minor
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Paradisaeidae
Vigors, 1825
Skupno območje razširjenosti
Skupno območje razširjenosti

OpisUredi

 
Dvorjenje dveh vrst rajčic iz rodu Lophorina. Samca dvigneta peruti iz izjemno črnih peres nad glavo, kar tvori močan kontrast z ovratnikom in lisama na glavi, ki so kovinsko azurne barve.

V splošnem so rajčice srednje veliki do veliki ptiči s kratkimi, zaobljenimi perutmi in kratkimi do srednje dolgimi nogami. Kljun je pri nekaterih predstavnikih čokat, podoben šojinemu, pri drugih pa tanek in zakrivljen navzdol. Nosnice so poraščene s perjem. Samci izstopajo po operjenosti in izkazujejo nekaj od najvpadljivejših primerov spolnega odbiranja med vsemi ptiči. Za pozornost samic se potegujejo z raznobarvnimi vzorci, ki vključujejo žive odtenke, pa tudi eno od najpopolnejših črnih barv v vsem živalskem kraljestvu[1] – za slednjo imajo peresa s posebno mikrostrukturo, da vpijejo skoraj vso svetlobo, kar poveča kontrast z barvnimi vzorci.[3] So tudi raznovrstnih oblik, od izjemno podaljšanih repnih peres in spiralastih izrastkov do perjanic, ki izraščajo iz glave ali trtičnega predela, ali »ovratnikov« iz širokih peres okoli prsi. Razkazujejo jih v dovršenih ritualih, med katerimi izvajajo stereotipne plese okrog samice ali skačejo in plezajo po vejah kot naviti. Samice so večinoma rjavkastih odtenkov s progastim trebušnim delom.[1][4]

Razmnoževanje je raznoliko, od monogamije do t. i. rastitve (angleško lekking), kjer se več samcev zbere na istem kraju in se razkazuje samicam, ki pridejo blizu ter jih primerjajo in izbirajo med njimi. V tem primeru gre za poliginijo (samec se pari z več samicami v paritvenem obdobju, samica pa samo z enim). Le pri monogamnih vrstah samec sodeluje pri gradnji gnezda in skrbi za potomce.[1]

Raznoliko je tudi prehranjevanje, med rajčicami so izključno sadjejede do izključno žužkojede vrste in različne kombinacije teh dveh načinov.[1]

Habitat in razširjenostUredi

Večina vrst živi v deževnih gozdovih, nekatere pa v bolj odprtih gozdovih. Razširjene so po otokih jugovzhodne Oceanije okrog Nove Gvineje, kjer dosegajo največjo pestrost, predstavniki dveh rodov pa živijo tudi ob vzhodnih obalah Avstralije. Glavni grožnji sta lov in izguba habitata, predvsem pri vrstah z manjšimi območji razširjenosti. Zaradi spektakularnega izgleda so v preteklosti dosegale kože visoke cene, zato so lovci skoraj iztrebili nekatere vrste.[1][4]

SistematikaUredi

Rajčice spadajo v širše sorodstvo vranov (naddružina Corvoidea), znotraj katere sorodstvena razmerja še niso povsem razjasnjena.[1] Po najnovejših molekularnih študijah je njihov najbližji še živeči sorodnik ptič Ifrita kowaldi, ki tvori samostojno družino Ifritidae.[5][6]

 
Astrapia mayeri

44 danes živečih znanih vrst združujemo v 16 rodov:[2]

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 390–391. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. 2,0 2,1 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2021-07-16). "Crows, mudnesters, melampittas, Ifrit, birds-of-paradise". IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno dne 2021-10-10.
  3. McCoy, Dakota E.; Feo, Teresa; Harvey, Todd Alan; Prum, Richard O. (2018-01-09). "Structural absorption by barbule microstructures of super black bird of paradise feathers". Nature Communications. 9 (1): 1–8. doi:10.1038/s41467-017-02088-w.
  4. 4,0 4,1 "Birds of Paradise". National Geographic. Pridobljeno dne 2021-10-12.
  5. Oliveros, C.H.; et al. (2019). "Earth history and the passerine superradiation". Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States. 116 (16): 7916–7925. doi:10.1073/pnas.1813206116. PMC 6475423. PMID 30936315.
  6. Kuhl, Heiner; Frankl-Vilches, Carolina; Bakker, Antje; Mayr, Gerald; Nikolaus, Gerhard; Boerno, Stefan T; Klages, Sven; Timmermann, Bernd; Gahr, Manfred (2020-11-08). "An Unbiased Molecular Approach Using 3′-UTRs Resolves the Avian Family-Level Tree of Life". Molecular Biology and Evolution. 38 (1): 108–127. doi:10.1093/molbev/msaa191.

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi rajčice v Wikimedijini zbirki